Pa sem zopet nazaj!
Ta teden sem v bistvu prvič občutila pravo študentsko življenje. V ponedeljek sem imela 3x po 2 uri predavanj, tako da sem se kar hitro morala zagnati v območje koncentracije :) Na splošno so mi predavanja res všeč! Imena so sicer obupno grozna, skoraj se ti zavrti, ko jih prebereš... A ko prideš na samo predavanje, vidiš, da niti ni tako hudo :) Poslušam različne profesorje in različne teme in moram priznati, da do sedaj nisem še naletela na predmet, ki mi ne bi bil všeč! Kljub temu, da so razne biokemije proteinov, strukturne bioinformatike, imunopatologije itd... Zvečer sem seveda samo padla v posteljo in mi niti na misel ni prišlo, da bi šla v bar! Sladko spanje se je na srečo v torek podaljšalo, saj sem imela predavanja šele ob 12h. To sva z Medejo izkoristili za šoping itak :) Najprej sva vzeli potovalko in se odpravili v Aldija po hrano. Na poti tja sva opazili, da ima Tally Weil razprodajo, zato sva se seveda na poti iz Aldija obvezno ustavili tam. Kot naročeno nama je v oči padla razprodaja bund in plaščkov, zato sva se kot dva lačna v sendvič zapodili med obešalnike :) Medeja mi je pomagala izbrati bundico - belo puhovko s pasom za 20€!!! Wiiiiiiii :)) pa TOPLA jeeeeeeeeeeeeeeee!! Moj okrasni plašč tako počiva v omari in čaka na izlet v Slovenijo-tm je bolj toplo kot tukaj hehe :)
Po uspešnem nakupu sva se spokali na avtobus, odložili stvari v moji sobi in se hitro odpravili na predavanja. Ravno pravi čas sva prišli v predavalnico, se namestili (z mojo novo bundo) in poskušali poslušati profesorja, ki je razlagal o umetnem osemenevanju in količini sperme, ki jo izloči bik ali prašič...Zanimivo... Ja... No, za tem sva se lačni usedli v menzi in pojedli zdrav sendvič ter malce solate (res zakon sendviči-ful veliki, skuta, paradižnik znotraj, na robovih zunaj pa skuta in potresen peteršilj-noro zgleda, okus pa je res fantastičen). Ko so bili želodčki polni, sva odšli vsaka v svojo smer, moja je bila na predavanja. Zopet sem se namestila v prvo vrsto, prižgala diktafon, ki sem ga ukradla svojmu fotkotu in poskušala slediti profesorju. Nikakor ni lahko, ampak opažam, da vedno več razumem... Zato je tudi fajn, da imam diktafon, ker si lahko doma zopet predvajam! Zakooooon :)
Zvečer je Medeja zopet prišla do mene, malce sva se podružili, nato pa sem jaz (kot kakšna stara mama) odšla v posteljo... Vedno manj sem za drženje in žure, sploh ne vem kaj mi je... Mislim, da postajam resna študentka!! aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!! hahahhaha, no vsaj ni tako hudo :)
Danes me je prebudila že zgodnja budilka in me komaj vrgla iz tople udobne postelje. Uredila sem se, pozajtrkovala in se odpravila na vaje in predavanja iz Strukturbioinformatik... Pridem tja, malce povprašam (moja nemščina je vedno boljša wiiiiiiii), se namestim v predavanlnici in čakam... Kmalu pride ženska in na tablo napiše Heute fällt die Übungen aus... nice! Loh bi 2 uri dlje spala arggghhh... Ampak sem koristno izkoristila čas ter se odpravila v knjižnjico! Danes sem bila prvič tam, se registrirala in dobila navodila o delovanju te ogromne zbirke znanja. Kar hitro sem osvojila veščino iskanja in si poiskala 3 debele bukve o biokemiji, biologiji človeka in imunologiji. Tako so debele in težke, da sem jih iz knjižnjice do WH komaj nosila, čeprav je razdalja 100 metrov haha!
Danes bo še zanimiv dan, najprej se vračam na predavanja, potem pa imam tečaj nemščine, ki je obenem tudi izbirni predmet za 6KT-How cool is that hahahahah!
Oglašanje sledi, seveda pa lahko Medeja opiše najino potovanje iz LJ do Freisinga hehehe :)
Uživajte, jaz defenitivno bom!
Šibaaaaaaaaaaaaaam :))
ooooo, počutm se prav počaščeno, da lahko tud jaz prispevam na ta najbolj čudoviti blog ;)
OdgovoriIzbrišiNajino potovanje v Freising, se je začelo v Ljubljani in sicer na glavni železniški postaji (peron 6). Prtljage sva imeli za 5 ljudi in hvala bogu za Luana in mojga fotra, da sta nama vsaj do vlaka vse skupi prinesla.
No mi seveda veslo čakamo prihod najinega vlaka, ko sporočijo, da bo vlak imel 20 minutno zamudo...kako tipično za slovenske železnice :)) ko pa se je vlak končno pripeljal je pa seveda tudi prehitro odpeljal in s seboj odpeljal tudi najina moška spremljevalca. Na srečo je imel prvi postanek v Škofji loki, tako da se nista odpeljala ravno daleč, ampak dogodivščina je pa vseeno bila :)
Potem se mi veselo peljemo naprej in Monika se je morala pritoževat, kako ji ta naš vlak sploh ni všeč, ker ni kupejev...nevem kdo jo je uslišal, ampak ja v Beljaku smo morali prestopit v drug vlak. To je bil spet dogodek in pol, ker sva morali svojo prtljago nekako spraviti na drugi vlak, za katerega mimogrede sploh nisva vedeli če gre res v Nemčijo ;)
Na koncu se je izkazal za pravega in celo imel je kupeje z tistimi sedeži, ki se raztegnejo v posteljo...preostanek poti do Freisinga je minil mirno ob gledanju filmov in prehranjevanju :) mene je sicer malo skrbelo, da me nemška policija ne bo slučajno odpeljala v zapor, ker nisem plačala kazni za podzemno železnico, ampak drugače se pa ni zgodilo nič vznemirljivega :)
Ko sva končno prispele v Freising je bila ura že okoli 11 p.m. in najina edina želja je bila najti taxi, ki naju bi odpeljal do najinih študentskih domov... sva našli zabavnega taksista, ki se mu je zdela beseda pička zelo zabavna, ampak je pa na koncu za svoje usluge zahteval 9,50 eu!!!
skoraj 10 eu za 2 km vožnje... pol sm ga pa tud jz nekam poslala ;)
to bi bilo zaenkrat to iz moje strani :))
Hehehe stara midve loh tele bloge pol izdava u priročnik za študij bioznanosti na TUMu LOL :) Najlepša hvala gospa za Vaš prispevek :)) mwa mwa
OdgovoriIzbriši