ponedeljek, 13. december 2010

Zajčki in prasec

Danes smo zaključili Praktikum pri biotehnologiji živali. Zjutraj smo se zopet srečali na raziskovalni postaji, kjer smo se namestili v laboratoriju in pripravili material za delo. Sledil je zelo zabaven del vaj :) Odšli smo namreč v štalo, kjer so nas oblekli v popolno zaščitno obleko (tudi copatke za na čevlje smo dobili), nato pa se sprehodili v čudovite vonjave domačih prašičev... Bljak! Pobližje smo se spoznali z 200kg težkimi prašiči ter selekciranimi mini prašički, ki so jih naredili s križanjem domače svinje in vietnamskega prašička. Rezultat-domači pujsek s kratkimi nogicami in majhnim telesom (čeprav je še vseeno večji od Megi). Tega majhnega frajerja smo spravili v ogrado, kjer je stala lesena, kosmata simulacija prašička, katerega je asistent pošprical s feromoni. Kakšna neverjetna reakcija! Bogemu pujsku se je popolnoma obrnilo! Ko je zavohal "svojo damo", je pričel kot nor naskakovati tisto leseno simulacijo, grizel je dlako dol, cvilil in se nadvse primarno obnašal! Ker seveda pri tej sorti živali traja vsaj 20 minut, da dobimo kvaliteten ejakulat, smo se že prej naveličali in odšli raje do zajcev. Tam smo v umetno plastično vagino natočili toplo vodo, vzeli iz kletke oplojeno zajklo (tisto našo od petka), ji vstavili vagino, nato pa ob njo postavili kunca. Tu feromoni niso bili potrebni, saj je kunec takoj skočil nanjo, naredil svoje in se umaknil. Nekako še nisem dojela, da je že vsega konec, saj je minilo 2 sekundi, ko je asistent že pospravljal živali nazaj! Zanimivo... Seveda smo se z dotičnim ejakulatom v profesorjevih rokah (brez rokavic!!!) nato odpravili nazaj v laboratorij, kjer smo naredili vse možne teste. Sprva smo pogledali barvo, nato izmerili količino, nato prešteli spermije na mililiter, pa preračunavali, pa šteli žive in mrtve, da smo izračunali gibljivost in kvaliteto sperme. V glavnem, ta dan je bil zelo... khmmm... kako naj se izrazim: ploden :))) Z zanimivimi vtisi, smo se kar kmalu odpravili domov, šli skupaj v menzo na kosilo, nato pa se poslovili do jutri. Z Medejo sva seveda morali oropati še trgovino, saj nama primanjkuje hrane, vendar sedaj sedim sita in vesela v svoji sobi, z mislijo na čudovitega belega zajčka, ki ga bom imela :) Danes sem seveda vrtala v profesorja toliko časa, da mi je dovolil enega vzeti, sedaj samo kontaktiram asistenta kdaj naj pridem ponj iiiiiiiiiiiii!!!! Zajček zajček zajček :)) Mislim-kunec, no :D iiiiiiiiiiiiii!!!
No, sedaj pa dosti veselja! Ker sem bila med vikendom izredno-produktivna-sem uspešno dokončala seminar, vključno s ppt prezentacijo. Tako da imam eno skrb manj. Tudi seminar za nemščino sem že oddala (pridnaaaaaaaaaaaaaa). Sedaj me čakata le še izpita. To sredo nemščina-Grammatik und Worter, v ponedeljek pa Methoden der Proteinbiochemie! Ufff! Zakopljimo se v knjige in molimo, da bodo prve ocene solidne :)
Aja, a še kdo hoče zajčka??

:)

Takšen je mali pikec

In potem zrasteeee :))



Uživajte lepe praznike :)) MWA MWA

petek, 10. december 2010

Praktikum

Vaaaaa noro!! Danes smo prvič imeli laboratorijski praktikum, ki izgleda kot običajne vaje pri nas. Nemci imajo namreč preveliko število študentov, zato do 3. letnika sploh nimajo laboratorijskih vaj. Na srečo sem jaz na MSc programu, kjer imam enega izmed predmetov tudi Biotehnologijo živali. Noro!
Vendar bom najprej razložila princip včerajšnjih vaj, katere sem tudi prvič srečala šele na TUM. Ker sem smer molekularna biotehnologija, se tu srečujem z novitetami, kot so rastline in živali. Seveda ne na takšen način, da ne bi vedela, kaj to je, temveč z njihovo fiziologijo, genetiko in hormoni. Vse je čisto novo, zato je tudi zanimivo. Včeraj sva se s Tjašo odpravili na vaje iz predmeta Biotechnologie bei Nutzpflanzen, kamor se je potrebno kar okoli pol ure sprehajati. To seveda na povsem običajen dan nikomur ne škodi, če ni zunaj slučajno -5 stopinj ali še manj! Ker je prejšnji dan pridno naletaval sneg, potem padal dež, zjutraj pa je vse zmrznilo, imam danes krasno modro-zeleno modrico na kolenu... Kljub temu pripetljaju, sva celi prispeli do rastlinjakov ter se posvetile vajam. Do sedaj smo že manipulirali rast vrtnic z različno koncentracijo hormonov, posadili krompir v epruvete, vzgojili nove kaluse iz vršičkov in stebel rastlinc in podobno. Za enega mikrobiologa, ki ves čas gleda samo bakterijce in glive, je to nadvse zanimivo :) Zato sem z veseljem prijela za pinceto in skalpel in mesarila po stebelcih in ostalih delih naših rastlinc. Sliši se zelo brutalno, vendar sem za prvič kar uspešno vse naredila, saj tudi kontaminacij ni bilo veliko :)
Zgoraj opisane vaje so v bistvu edine, katere imamo v tem semestru... Zato sem se odločila, da zgrabim priložnost tako imenovanega Praktikuma, kjer se nas nekaj študentov zbere skupaj v skupino, napišemo profesorju mail in določimo datum, kdaj bomo opravljali te vaje. Danes je bil prvi izmed dveh dni, ki jih bomo preživeli na raziskovalni postaji s poskusnimi živalmi. Sprva nam je seveda profesor razložil varnostne aspekte dela v laboratoriju (kot da tega nisem že milijonkrat slišala, ampak veeeem-protokol..), nato pa smo odšli v sosednjo zgradbo, kjer smo se spoznali z aparaturo. Laboratorij ni prav velik, vendar vsebuje vse potrebne dele za mikromaipulacijo. Tam je bil mikroskop z dvema "joystickoma", ekran (da lažje vidimo svoje delo) ter naprava za dovajanje tlaka. Seveda je bilo tudi polno drugih sestavnih delov, vendar vas ne bom mučila s podrobnostmi :)
Ko smo spoznali vse vitalne dele in predebatirali naše delo, smo se odpravili v sobico, kamor so prinesli čudovitega belega zajca (večji od Megi) in ga položili na mizo. Seveda sem pričakovala, da ga bodo le uspavali in nato vrnili v prvotno stanje... Vendar pa je v manj kot minuti zajec s prerezanim vratom visel pred nami! Ajoj... Vendar sem še kar dobro prenesla vse skupaj... Nato ga je asistent pričel dajati iz kože (dobesedno), mu prerezal trebuh in mu, oziroma ji izrezal ven spolovila (jajčnike, jajcevode, maternico...). To je bila namreč glavna tema današnje vaje! Brrrrrr! Nato smo odšli nazaj v laboratorij, kjer je profesor odrezal odvečno maščobo od jajcevodov, ter jih s PBS pufrom spral, da smo pridobili jajčeca. Ta smo pogledali pod mikroskopom, nato pa jih posrkali v injekcijo in prenesli v medij po našim glavnim mikroskopom, kjer smo opravili mikromanipulacijo. Jajčec na žalost nismo dobili veliko, zato je vsak zmanipuliral le eno jajčece. Kakšen neverjeten občutek! Noro! Najprej najdeš jajčece, ga z levim joystickom (držalna pipeta) primeš in zadržiš s tem, da povzročiš srkanje tekočine navznoter. Nato jajčecu približaš drugo pipeto, s katero ga tudi pravilno obrneš, da ne prebodeš polarnih telesc v celici. Ko je vse pravilno pripravljeno, se z desnim joystickom poigraš in predreš celico, dokler ne dosežeš jedra. Tja spustiš vsebino svojega medija, nato pa se odmakneš iz celice. Uhhhh! 
Naša jajčeca smo nato zopet zbrali ter jih (tokrat v živo zajkljo) vstavili v jajcevode. Brez skrbi, bila je pod narkozo, zato ni ničesar čutila. In sedaj se bodo (če smo naredili vse OK), čez nekaj tednov skotili zajčki, katere smo MI naredili iiiiiiiiiiiii! Razen žrtvovanja živali, mi je pri tem delu vse res všeč! Mogoče bom kar na tej katedri ostala in naredila svojega zajčka :) 
Ker pa vem, da je to za marsikoga provokativno, sem se odločila, da tega ne bom nikomur povedala hahahaha! Hec-ti zajci so živi, ker so jih prav za te namene vzredili in ta laboratorij ima vsa potrebna dovoljenja za delo s poskusnimi živalmi. Verjemite mi-ta dovoljenja so ena izmed najtežjih za pridobitev!
Sedaj pa komaj čakam naslednji teden, ko bomo naredili še kaj zanimivega (vendar je profesor obljubil, da nič več žrtvovanja). Na koncu vaj nas je asistent popeljal po štalah in nam pokazal vse zajčke ter pujske, s katerimi delajo. Ena zajklja je ravno skotila zajčke (manj kot mesec so stari), tako fletne, male, bele, puhaste in cortkane bunkice, da sem takoj želela enega odnesti domov, vendar niso dovolili, saj te živali ne smejo zapustiti njihovih prostorov, čeprav niso gensko spremenjene. Šmrc! Hočem zajčkaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Aja pa bel je, tak, kakršen je men všeč :) Če mi bo slučajno kdo kaj za darilo kupoval... Pa tudi črne sprejemam... Pogoj - naj se rad crklja! :)
Sedaj pa šibam na lov za članki, saj imam naslednji teden predstavitev seminarja pri rastlinah in test pri nemščini... Pestro booooo!

Imejte krasne praznike in upam, da se kaj kmalu vidimo!

Cmokaaa

četrtek, 25. november 2010

Učenje

Takole... pa se tudi pri meni pričenja pravo študentsko veselje :S Med tem ko se bo večina mojih bivših kolegov med decembrom veselila, bom jaz na polno sedela za knjigami in pred računalnikom... Imam namreč 2,5 izpite pa še seminarsko nalogo za narediti, vse v mešanici nemško-angleškega jezika... Ah ja...
No, vendar ne bom ves čas jamrala :) Dogajajo se tudi lepe stvari! Ta vikend je bil pri meni moj dragec skupaj z najino fifiko :) Imeli smo se reeeeeeees fletno! Pokazala sem mu delček Freisinga, delček Münchna in seveda najpomembnejše-mojo sobo hahaha :) V tem kratkem skupnem času sva uspela tudi primrzniti najine ritke ob popravljanju in lišpanju mojega novega kolesa. Imeli smo namreč dražbo koles (vsa zapuščena kolesa so se prodala po izklicni ceni 0,5€), vendar so se za tista kolesa, ki sem jih želela jaz, vedno kar močno zanimali... Zato sem za prvo kolo (mojega favorita) dvignila ceno na 40€, muahahahha! Ta drugega pa sem jaz najdlje vztrajala, tako da mi ga je uspelo kupiti za 14€. Saj ne, da je Medeja svojega kupila za 3, Miha pa za 0,5€, ampak OK! :) Sedaj imam (zahvala gre Luanu) lepo zlato kolo, ki seva že na daleč, vendar pa ima vseeno starinski videz, tako da ga nihče ne misli ukrasti.
Poleg vsakdanjih obveznosti, se tukaj ne dogaja veliko... zame! Pridno hodim na predavanja in poskušam ne zaspat ob sredah ob 8h zjutraj. Dve predavanji mi naravnost živce pojesta, ampak je vseeno fajn, ko pridem na ostala in celo vem, zakaj se gre :) Za ta dva bom pa pač prosila za pomoč in bo :) Super mi je, ker imamo z Medejo, Tjašo in Miho veliko skupnih predavanj, tako da si lahko tudi med seboj pomagamo! Sedaj je napočil čas za prvi izpit, tako da smo večinoma že v akciji...
Vsak večer imam na sporedu tudi športne obveznosti. Človek bi bil nor, če ne bi izkoristil pestre ponudbe športa za samo 7,5€ na semester!! Tako se pridno udeležujem Thairobike in Step aerobike, po novem pa bova s kolegom iz predmeta Deutsch als Fremdsprache, hodila še na standardne in latinske plese ob sredah :) Upam da ni popoln hlod (pač moški LOL)
Danes smo imeli zelo sproščujoče vaje pri Biotehnologiji uporabnih rastlin - smo rezali stebelca in popke rožic in jih posajali na agar :) Vendar to ni bilo najbolje-odšli smo jih sami nabrat v rastlinjak! Wiiiiiiiii :)) Ogromen je! Seveda smo se sprehodili tudi mimo oddelka, kjer so prodajali božične zvezde, kar je odlična marketinška poteza, saj smo takoj po vajah skočili vsak po svojo rožico. Te rožice oni sami vzgajajo, jih genetsko manipulirajo in se igrajo z njimi, tako da je rezultat čudovita božična zvezda rdeče, rumene, roza barve ter seveda mešanica dveh ali treh barv! Jaz sem vzela najbolj klasično, saj mi je nepopisno všeč bordo rdeča barva listov moje drage Cvetke :) sedaj imam tudi jaz življenje v svoji sobi hahahah! (takoj moram zmanjšat radiator, če ne mi bo mrla zaradi previsoke temperature :P )
Tako, malce oglašanja po dolgem času, sedaj pa šibam svoj nos vtaknit med zapiske o hormonih. Ravno sem se lepo najedla okusnih dobrot iz Slovenije, ki sta mi jih poslali mami in mama, zato sem v pravi kondiciji za skok v svet endokrinologije :)

Čiv buc bav en prazničen pozdrav (ja, pri nas je že Božič hahaha)


sobota, 13. november 2010

Sandwich

Auč, auč, auč.... Tako se je danes že na vse zgodaj slišalo iz moje sobe. Včeraj sva bili z Medejo namreč prvič na vodeni vadbi in seveda kot zakleto, sva si izbrali najtežjo - Thairobics! To je aerobika, ki vključuje elemente borilnih veščin (meni se je zdelo kot kickbox na speedu). 90 minut nenehnega skakanja je v najine mišice danes pričaralo kar veliko bolečin, saj sva se le s težavo odpravili proti Münchnu. Ker pa se seveda klin s klinom zbija, sva se odločili, da odideva kar peš-do železniške postaje in potem še 8 ur...
V Münchnu sva se takoj napotili na Marienplatz, kjer sva zopet obiskali stojnico z odličnimi ribjimi sendviči (še sedaj se mi cedijo sline!!) in si privoščile odlično kosilo-sendvičeeeeee :) S polnimi želodčki in pe vedno bolečimi mišicami sva se napotili proti trgovinam in vandrali gor in dol, not in ven, levo in desno. Mislim, da sva prehodili maraton danes-z utežmi!! Malce naju je premamil Deichman, nato C&A, nato € Shop itd itd... Seveda nisva povsod zapravili denarja, da ne bo pomote! Le očke sva si šle napasit, saj si je potrebno ogledati teren, preden se pričnejo zimske razprodaje-čez 14 dni :)) Tako je bila ura kar kmalu 3, ko smo se dogovorile s Punch, da se dobimo na glavni železniški postaji. Tam smo malce poklepetale, opravljale tečne policaje, ki že ves dan strašijo po Hbf, nato pa se odpravile na U-Bahn. Midve z Medejo sva bili sicer že na robu najinih moči, a sva se vseeno pogumno odpravili za Punch. Odšle smo v nakupovalno središče, ki je na končni postaji U2, kjer (čisto po naključju) dela tudi Punchin fant :) Babe kot babe, smo se odpravile sistematično po nakupih. Sprva smo se ustavile v Subwayu, kjer smo si privoščile-sendvič! Seveda zelo zdrav, vegi sendvič z veliko sveže in okusne zelenjave, pa še stopil se je v ustih, saj so ga tudi pogreli mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm :)) 
Po okrepčilu smo obdelale celotno nakupovalno središče, se sprehodile skozi 3 nadstropja trgovin in se ob 6.30 končno vse izmučene (z težmi) odpravile proti U-Bahnu. Nakupi so bili uspešni, saj sem bila kar pridna pri zapravljanju, poleg tega pa sem kupila že darila za vso družino muahahahahah :))
Seveda pa ni bilo dovolj hoje za naju z Medejo, saj sva seveda preživeli tako krepostno vadbo včeraj! V Freisingu sva namreč bili eno uro po tem, ko se je zadnji avtobus odpeljal... Zato sva vzeli pot pod noge in seveda pripešačili nazaj domov. Sedaj sedim na svojem stolu in sem hvaležna, da obstaja... Boli me hrbet, noge, roke, skratka skoraj vse :)) Ampak dosti jamranja! Vem, da sem bila danes extra pridna in sem uspešno pokurila vse tiste njamsi hamsi sendviče, ki sem jih pojedla :) 

Sedaj pa lahko noč, čaka me dežela sanj, kjer me ne boli vse :)



Njamsi hamsiiiiiiiiiiiiiiiiiii :) A je kdo lačeeeeeeeen hahhaah :))



sreda, 10. november 2010

Študentsko življenje

Pa sem zopet nazaj!

Ta teden sem v bistvu prvič občutila pravo študentsko življenje. V ponedeljek sem imela 3x po 2 uri predavanj, tako da sem se kar hitro morala zagnati v območje koncentracije :) Na splošno so mi predavanja res všeč! Imena so sicer obupno grozna, skoraj se ti zavrti, ko jih prebereš... A ko prideš na samo predavanje, vidiš, da niti ni tako hudo :) Poslušam različne profesorje in različne teme in moram priznati, da do sedaj nisem še naletela na predmet, ki mi ne bi bil všeč! Kljub temu, da so razne biokemije proteinov, strukturne bioinformatike, imunopatologije itd... Zvečer sem seveda samo padla v posteljo in mi niti na misel ni prišlo, da bi šla v bar! Sladko spanje se je na srečo v torek podaljšalo, saj sem imela predavanja šele ob 12h. To sva z Medejo izkoristili za šoping itak :) Najprej sva vzeli potovalko in se odpravili v Aldija po hrano. Na poti tja sva opazili, da ima Tally Weil razprodajo, zato sva se seveda na poti iz Aldija obvezno ustavili tam. Kot naročeno nama je v oči padla razprodaja bund in plaščkov, zato sva se kot dva lačna v sendvič zapodili med obešalnike :) Medeja mi je pomagala izbrati bundico - belo puhovko s pasom za 20€!!! Wiiiiiiii :)) pa TOPLA jeeeeeeeeeeeeeeee!! Moj okrasni plašč tako počiva v omari in čaka na izlet v Slovenijo-tm je bolj toplo kot tukaj hehe :) 
Po uspešnem nakupu sva se spokali na avtobus, odložili stvari v moji sobi in se hitro odpravili na predavanja. Ravno pravi čas sva prišli v predavalnico, se namestili (z mojo novo bundo) in poskušali poslušati profesorja, ki je razlagal o umetnem osemenevanju in količini sperme, ki jo izloči bik ali prašič...Zanimivo... Ja... No, za tem sva se lačni usedli v menzi in pojedli zdrav sendvič ter malce solate (res zakon sendviči-ful veliki, skuta, paradižnik znotraj, na robovih zunaj pa skuta in potresen peteršilj-noro zgleda, okus pa je res fantastičen). Ko so bili želodčki polni, sva odšli vsaka v svojo smer, moja je bila na predavanja. Zopet sem se namestila v prvo vrsto, prižgala diktafon, ki sem ga ukradla svojmu fotkotu in poskušala slediti profesorju. Nikakor ni lahko, ampak opažam, da vedno več razumem... Zato je tudi fajn, da imam diktafon, ker si lahko doma zopet predvajam! Zakooooon :) 
Zvečer je Medeja zopet prišla do mene, malce sva se podružili, nato pa sem jaz (kot kakšna stara mama) odšla v posteljo... Vedno manj sem za drženje in žure, sploh ne vem kaj mi je... Mislim, da postajam resna študentka!! aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!! hahahhaha, no vsaj ni tako hudo :)
Danes me je prebudila že zgodnja budilka in me komaj vrgla iz tople udobne postelje. Uredila sem se, pozajtrkovala in se odpravila na vaje in predavanja iz Strukturbioinformatik... Pridem tja, malce povprašam (moja nemščina je vedno boljša wiiiiiiii), se namestim v predavanlnici in čakam... Kmalu pride ženska in na tablo napiše Heute fällt die Übungen aus... nice! Loh bi 2 uri dlje spala arggghhh... Ampak sem koristno izkoristila čas ter se odpravila v knjižnjico! Danes sem bila prvič tam, se registrirala in dobila navodila o delovanju te ogromne zbirke znanja. Kar hitro sem osvojila veščino iskanja in si poiskala 3 debele bukve o biokemiji, biologiji človeka in imunologiji. Tako so debele in težke, da sem jih iz knjižnjice do WH komaj nosila, čeprav je razdalja 100 metrov haha!
Danes bo še zanimiv dan, najprej se vračam na predavanja, potem pa imam tečaj nemščine, ki je obenem tudi izbirni predmet za 6KT-How cool is that hahahahah!
Oglašanje sledi, seveda pa lahko Medeja opiše najino potovanje iz LJ do Freisinga hehehe :)

Uživajte, jaz defenitivno bom!

Šibaaaaaaaaaaaaaam :))

četrtek, 21. oktober 2010

Sprejem pri županu

Vsak dan sem bolj vesela, da me je pot pripeljala do tega lepega mesteca :) Ker sem z Gorenjske, sem (po pregovoru) škrta, zato mi vedno prav pride kakšna zastonj zadevica, haha!
Zjutraj sem se lepo počasi uredila, začela dan z zdravim zajtrkom in se odpravila (že petič) gor po hribu z namenom, da končno dobim športno izkaznico! Na srečo mi je uspelo in sedaj bom hodila svojo ritko razmigavat vsaj dvakrat na teden za 7,5€ na semester wiiiiii! Love it! Vmes sem zavila še na dekanat, kjer sem prevzela karto za dogodek pri županu in tam srečala še Medejo, ki je bila prav tako po opravkih. Skupaj sva se odpravili po hribčku navzdol in zavili proti menzi, saj sva si zaželeli malce kofeina :) Med potjo tja naju je presenetila skupina ljudi, ki so delili zastonj vrečke z vsebino: reklamacijski material, obesek za ključe, dve vrečkici bombončkov, mini red bull, jabolčnik in pivo v steklenici, polno bonov za free koffe in še marsikaj :) Ne moreš verjeti! S polnimi rokami sva se odpravili v menzo, si privoščili kavico, malce poklepetali, nato pa se odpravili vsaka v svoj dom z namenom da nekaj pojeva. Vendar jaz nisem imela sreče, saj je moj cimer na vsak način želel, da grem z njim v menzo po kosilo. Ker sem imela dovolj časa, sem se mu pridružila, vmes pa še spoznala sistem hranjenja tam :) Hitro sva dobila njegovo porcijo, se odpravila domov, kjer sem si sama pripravila okusno kosilce, nato pa se odločila, da bova med hranjenjem gledala komedijanta na youtubu :) http://www.youtube.com/watch?v=_I226Sfgs0s potem si poiščite še del 2 in 3! Noro smešno hehe!
Po polni vreči smeha, sem Alexa napodila iz sobe, saj sem si želela malo časa le zase, zato sem se počila na posteljo in uživala v seriji Supernatural in pogovoru preko Skypa, FB in še kaj :)
Ob 16h je prišla Medeja, s katero sva pogledali še eno serijo Supernatural, nato pa se uredili in odpravili v mesto. Tam smo imeli voden ogled Freisinga po delih, ki jih še nisem odkrila. Mestece je res prekrasno, polno hribčkov v starem delu centra, ravnine proti kampusu, luštnih majhnih hišk, veličastnih cerkev in muzejev! Tudi zanimivo zgodovino imajo, vendar ko ti zmrzujejo tačke, se bolj malo koncentriraš na razlago... Komaj sva pričakali konec ogleda, se namestili v topli mestni hiši in opazili, da imajo na voljo zastonj jogurte in namaze :) Seveda sva si takoj postregli in se udobno namestili na stolčke. Kmalu so se nama pridružili še drugi iz mojega WH, sledila pa je seveda zabavna debata. Nestrpno smo pričakovali konec govorov, ko pa je ta trenutek nastopil, so odprli vrata in nas spustili na lov za žemljicami s hrenovko in sirom ter brezplačnim pivom, vodo, sokovi. Enostavno nisem mogla verjeti, da vse to doživljam, saj kaj takega pri nas nikakor ni, razen če si študentski funkcionar (pa še potem se ti ne da iti, saj si sam med samimi uslužbenci fakultete)! Tako, da lahko uradno razglasim, da obožujem Freising in TUM :))
Domov sem se kmalu odpravila in kar sama, saj mi nekako ne paše preveč ponočevanja, zato sem vzela pot pod noge in se peš sprehodila iz centra do WH, se udobno namestila v svojo toplo posteljo in čakala na večerni skype pogovor z mojim dragim. Ure kar hitro minevajo, ko se zabavaš, zato je bila tu kmalu polnoč, ko sem se zavila v topel zavetrje svoje postelje in sladko zaspalaaa :)

Danes pa nimam predavanj, zato bom počela čim več neumnosti hehe! Let's get this party starteeeeeed <3

torek, 19. oktober 2010

Začetek!

Tako, pa se je začelo... Včeraj sem zopet prišla nazaj v WH, se najedla, stuširala, uredila in odpravila na sprejem novincev na TUM WZW! Ker sva se z Medejo precej ujeli, sva se kar skupaj popokali v predavalnico in bili že na vhodu popolnoma šokirani! Vstopili sva namreč v velik predprostor, napolnjen s stojnicami (za vsako študijsko smer ena), na stojnicah pa pijača in hrana - PIVO, jabolčnik, voda, preste... Ter seveda promocijski material in koristne informacije. Ne morem verjet-prideš na faks in ti delijo zastonj pivo hahahaha! Noro! Kot ugledni študentki sva seveda vzeli le jabolčnik, ki so ga stregli v pol litrskih steklenicah (ja, niso plastenke!) in se odpravili v predavalnico. Mislim, da so se mi usta na široko odprla, ko sem stopila notri, saj je prostor 3x večji od naše najnovejše in največje predavalnice na BF :)) Waaaaaaaaaa kok nororrrrroooooo! Pozdravil nas je Jazz band, nagovor vseh možnih profesorjev, predstojnikov, študentskih funkcionarjev itd... Ker se je vse skupaj odvijalo že 2 uri, so naju z Medejo že precej dajale posledice jabolčnika, zato sva se odpravili na lov za WC-ji :) Ko sva hodili lažje po svetu, sva prišli na idejo, da bi popokali zaloge piva in jabolčnika za potencialne goste, vendar so na žalost že spraznili vse stojnice-scheisse! Ampak, bo že :) Nato sva čakali na Kampusführung, vendar naju je premagala lakota, zato sva šli krstiti menzo! Seveda naju je odgnala predolga vrsta, kar sva izkoristili za okusno solatko v kafetariji, nato pa se peš odpravili v center mesta. Odšli sva z namenom, da kupiva termofor, selotejp in škarje... Vendar sva našli popolno trgovino, kjer sva nakupili čistila, nakit, hrano, kozmetiko, šolske potrebščine in tudi novo potovalko ter obešalo za cunje! Vse to za malo denarja wiiiii! Vendar nisva našli tistega, po kar sva prišli! Zato sva se namenili proti Aldiju, vmes pa se ustavili še v prodajalni tobaka, kjer sva se kot varčni dekleti odločili kupiti najcenejši tobak, rizle in filtre ter se smejali ena drugi ob učenju zvijanja cigaret :) Pot naju je končno pripeljala do Aldija, kjer sva nakupili zdravo hrano (ja, Medeja že počasi čuti moj vpliv zdravega življenja hahaha), vse zbasali v mojo novo potovalko na koleščkih in se (še vedno BREZ termoforja) odpravili proti avtobsu... Takrat sva se spomnili, da sva pozabili glavno stvar, zato sva zavili v DM in koončnoooo našli moj dragi termoforček :) wiiiiii! Sedaj sva imeli vse (razen škarij in selotejpa) in se veselo odpravili proti WH. Tam sva razdelili ulov, nato pa se vsaka po svoje pripravili na zabavo, ki je sledila.
Večer je hitro prišel, ko je Alex potrkal na vrata in spokal babe ven. Odšli smo malce dlje po ulici do lokalnega bara (že ob 19.30). Že od daleč smo zagledali dolgo vrsto mladja, ki je čakalo na vstop. Uspešno smo se jim pridružili in kmalu prišli v lokal. Pri vratih si plačal 5€, dobil krigl in z njim odšel do šanka. Tam pa so ti ves večer brezplačno dolivali pivo, dokler si lahko stal!! Zabava je bila odlična, spoznali sva precej novih ljudi, preplesali pol lokala, na koncu pa zaključili na mizah, skupaj z drugimi odštekanci :) Glasba odlična, pivo še boljše, vzdušje super! Vendar kljub vsemu, so se danes pričela predavanja, zato sem ob 23h začela malce pritiskati za odhod... Kljub težkim korakom Alexa, smo se privlekli do WH, se poslovili z Medejo, nato pa odpeketali k svojim sobam. Seveda so moji dragi cimri želeli oditi še v naš WH bar, vendar so morali iti brez mene, saj sem takoj sladko zaspala...
Danes pa so se pričela predavanja! Groza! Aaaaaaaaa :S Sprva sem bila precej optimistična glede opravljanja 18ih predmetov, sedaj pa se mi zdi vedno bolj misija nemogoče... Imeli smo predmet Biotechnologie der Tiere, kjer je profesorica (zelo prijazna-I like) predstavila teme predmeta, možnost za Praktikum in seminarje. Na koncu ure sem odšla do nje in jo vprašala, če bi mi še enkrat razložila, kaj je točno mislila z vajami, ker je dejansko nisem razumelaaaaaa ŠMRC!!!! Ampak, na srečo, je tudi njej lažje govoriti angleško, saj je večino življenja preživela v tujini, zato sva se kar kmalu ujeli :)
Zamorjena in s slabim občutkom nekje doli v želodcu, sem se odpravila domov, pojedla nekaj na hitro, travmatizirala in se odpravila na drugo predavanje. Ime je tako zakomplicirano, da sploh ne bom pisala, gre se v glavnem o Regelmechanizmen (mehanizmi uravnavanja-hormoni itd). Tam sem srečala še 2 Slovenca, ki sta mi precej olajšala vse skupaj, saj sta mi razložila, da lahko spremenim moj študijski program in vzamem večinoma praktične predmete, saj bom od njih še več odnesla kot od predavanj., točk pa dobiš enako. Tudi za naprej smo se zmenili, da bomo sodelovali, zato se mi je prvotna panika malce polegla, vendar mi še vedno nekje v ozadju skače en palček v glavi in mi ne da miru.. Sedaj sem končno prišla domov, malce pojedla, nameravam pa iti kar v posteljo! Padeš ven iz tega ritma, če nisi dolgo za knjigami... Vem, da me čaka naporno leto, a se bom vsaj naučila sprotnega učenja prvič v življenju, haha!

Wish me luck!!


P.S. Naslednja dva tedna sem v SLO, če kdo želi malce druženja in objem v živo ;) MWA MWA

torek, 12. oktober 2010

Free tour :)

Što je danas ljep i sunčaaaaan daaaaan :) To je moto današnjega dneva! Vreme je naravnost čudovito, saj se po Freisingu in münchnu sprehajam le v jopčki in uživam sončne žarke! Zjutraj sem bila kar pridna in se odpravila na oddelek za šport, da mi pripravijo kartico, vendar so me poslali nazaj, saj se je treba prijaviti preko interneta... Zato sem si vzela čas, si skuhala odlično kosilo (hvala mami za paprike), pogledala eno serijo in se odpravila na izlet! Imela sem veliko energije, zato sem se kar peš odpravila od WH do centra (2km), z MP3 v ušesih in nasmehom na ustnicah. Že zjutraj me je namreč razveselil klic iz daljne domovine in mi polepšal dan <3. V centru sem si ogledovala trgovinice malce podrobneje in našla ugodno ponudbo fotografij za dokumente. Za 14€ sem dobila 8 slikic, pa še malce mi jih je obdelal :) Ker pa je videl, da sem zbegana tujka, je bil še ekstremno prijazen in mi naredil eno večjo fotografijo kostenloss iiiiii :) Po prijetnem pogovoru s fotografom sem se namenila še na banko, saj so mi pozabili poslati kreditno kartico! Tudi to sem brez težav uredila, nato pa se odpravila na vlak proti Münchnu. Želela sem namreč na kostenloss Tour de München, zato sem se zmenila s Punch, ki me je že nestrpno čakala na Hbf (glavna železniška postaja). Od tam sva se odpravili na U-bahn in prišli na Marienplatz malo čez 15h. Očitno sva zamudili, ali pa sploh ni bilo tistega ogleda, zato sva bili obe zbegani. Najprej sva se pridružili eni skupini, pa so govorili po nemško, zato sem vprašala ali je to tista tura in so odgovorili, da ne. Vajo sva ponovili še pri dveh skupinah, nato pa izbruhnili v smeh! Punch mi je ponudila tour de Punch, zato sva šli po svoje :) Najprej sva obiskali muzej igrač-simpatična zgradba, kjer si se povzpel po stopnicah in na vsakem nadstropju ogledal igrače iz starih časov! Norooooo :) Bili sva kot dva majhna otroka, saj sva skakali od vitrine do vitrine, slikale medvedke in barbike ter cvilile pred pliškoti :) 
Ko sva tu zaključile slinjenje po igračah, sva se sprehodili po ulicah Münchna... Pot naju je zanesla najprej mimo Erotic shopa, vendar so bili predragi, da bi kaj kupili (sorry dear :P )! Zato sva nadaljevali po stranskih ulicah, se ustavljali pred zlatarnami (prstan 1500€!!!) in se naposled ustavili na tržnici. To je pa pravo doživetje :) Na vsakem koraku stojnica s sadjem, zelenjavo, pripravljenimi jedmi, spominki... Tudi miz za počitek in prigrizek ni manjkalo, nama pa je najbolj v oči padla ribarnicaaaaa. Prodajali so namreč sveže sendviče z ribo, lososom ali škampi! Mmmmmm. Ker so se nama pocedile sline, sva si morali enega nujno privoščiti! Dejansko dobiš surove morske dobrote na listu solate! Okusno in zdravo :)
Po okrepčilu sva se vrnili na glavno šoping ulico, kjer sva si kupili še maline in jagode. To je sedaj moja točka za te sadeže, saj so izredno sladke in poceni! Nazaj na Marienplatz sva prispeli ravno ob polni uri, ko so možiclji v cerkvenem zvoncu pričeli plesati! Iz zvonika se je vila pravljična melodija, lutke pa so se vrtele in pozdravljale občinstvo - awsomeeee! Še vedno pod vtisom sva se odpravili v notranjost cerkve, oziroma na dvorišče, kjer sva poslikali veličastno zgradbo. Tam sta stala tudi dva levčka, ob katerima sva se obvezno morali poslikati :)
Utrujene od dolgega izleta, sva se odpravili nazaj na U-bahn, kjer sva se poslovili. Tako se je moja free tour končala, hahahah! Vendar pa je bila pot domov tudi utrujajoča! Imeli so namreč težave z vlaki, vendar so to tako nerazločno povedali, da ničesar nisem razumela. Preden sem ugotovila, da moram na popolnoma drug konec postaje, je pretekla ena ura čakanja :( Nato pa sem se še zgubila, saj je ta podzemna res ogromna! Pač, ženske :) Končno sem našla svoj vlak, popolnoma natrpan, zasedla sedež, ki je bil na srečo še prazen in se sprostila. Nekaj časa sem še premišljevala ali naj grem zopet peš do WH, vendar ko sem prišla v Freising, se mi je pred očmi narisal avtobus in te ponudbe seveda nisem mogla zavrniti :)
Tako sem prijetno utrujena prišla v svojo toplo sobico, pojedla maline, se parkirala pred računalnik in vam napisala vtise :)
Sedaj pa dovolj za danes in se slišimo naslednjič! Ich gehe jetzt ein bischen zu schlafen... Gutten Nacht meine Freunde mwa mwa