Piki Poki, work & fun

Grüß Gott

 

Danes sem spala 12 ur, saj sem bila ze kar dolgo v minusu :) Moj vsakdan se suka okoli zgodnjega vstajanja, pridnega dela/razmisljanja/delanja pufrov/eksperimentiranja z Zebrafish/in situ metod.. do vecernega druzenja s prijatelji, fantom, sodelovci na eni izmed zabav nekje (pri meni doma, pri njih doma, karaoke itd).

Vam bom opisala samo zadnja dva vikenda:

1. V soboto, kot vedno, sem delala 11 ur v restavraciji, zasluzila malce napitnine in se zvecer dobila s slovensko druzbo. Tejo in Jerneja so prisli obiskati prijatelji iz Slovenije in seveda se tudi jaz zabavi nisem mogla upreti ;) Srecala sm se z Matevzem (se en simpaticen Slovenec v Minhnu), pocakala sva se Saso in njenega indijskega prijatelja, ter se vsi skupaj odpravili v karaoke bar. Na zalost je bilo vseeeee polno! Ob sanku, vse mize, tudi plesisce :) Morate si predstavljati, da je to majcen bar, vecinoma namenjen za okusanje tajske hrane.. Vendar se vsako soboto prelevi v najbolj prikupen lokal v Minhnu (vsaj po mojem okusu!). Ker pac tokrat nismo imeli srece, smo se odpravili po ulici naprej in se usidrali v Sausalitos. Mehiska restavracija, kjer imajo odlicne koktaile po dokaj ugodni ceni :) S Saso sva se namestili za mizo, si narocili 5ko (5 razlicnih koktailov za 33 €) in se predali ritmom glasbe :) Noro je bilo! Fanta sta se tudi nekaj pogovarjala, vendar se nismo slisali, saj je bila glasba neverjetno glasna! 

Po parih urah smo se odpravili nazaj v karaoke bar in se tam srecali z ostalimi Slovenci. Na zalost so nam sporocili, da je bar odprt le do 2h, namesto do 4h...  Ker smo ze obupali nad tem, da bomo ta vecer peli, smo se zapletli v razlicne pogovore, se smejali in nadvse uzivali. Nato pase nas je DJ usmilil in nam ponudil priloznost petja :)) Bili smo tako veseli, da smo zapeli super duper pesmi in navdusili cel bar :)  Poslovili smo se okoli 3. ure zjutraj in se spokali spat...

Naslednji dan smo se srecali v Olympia parku, kjer smo si ogledali Olympia turm (stolp, kjer imajo rock muzej, cudovit razgled na München ter fensi smensi restavracijo na 180m visine). V 2h letih odkar zivim tukaj se nisem uspela obiskati tega kraja, zato sem se tudi jaz pocutila kot turist in se navdusevala nad vsem moznim :) Na koncu sem si stiskala se 5 centov kovanec za spomin in veselo skakala, kot majhna puncka ^^ Ko smo se poslovili od simpaticnih obiskovalcev, smo se Teja, Jernej in jaz odpravili na kosilo v mehisko restavracijo. Tam smo se, utrujeni od napornega vikenda, okrepcali in se zadovoljni spokali vsak v svoj brlog, se sprostili in pripravili na ponedeljek

  Obisk pivovarne, o kateri lahko preberete v Sasinem blogu :)

 Sausalitos, 5ka, Sasa in jaz

 Slovenski kvartet v Irish pub-u

FitKluuuuuuuuuuuub :))

 

2. Zopet sobota :) Oziroma ne - zacelo se je ze v petek :P Pri mojem fantu in Teji doma (ja, cimra sta), sva z Danijem organizirala sushi vecer. Ker sva oba navdusenca te japonske poslastice in oba rada eksperimentirava, sva kupila polno zanimivih stvari, ki smo jih kasneje uporabili v nasih zvitkih. Povabila sva 3 parcke, nato pa smo vsi skupaj priceli pripravljati stvari, rezati sadje in zelenjavo, ribo in meso... Vmes sem tudi naucila novoprisleke kako se zvija sushi in pri tem smo se tako zabavali, da je bilo stanovanje polno smeha :) Po sake-ju, 2 steklenicah vina in okusnem sushiju, sem se poslovila od gostov in odsla v dezelo sanj.. Na zalost sem morala v soboto zopet na delo!

To pa sploh ni bilo tako enostavno, kot se mi je v petek zvecer zdelo! Vstala sem s tezavo, se komaj prebila do zajtrka in nato (hvala Herbalife!) s polno mero energije odvihrala na delo! Na zalost mi je ucinek super hranilnega zajtrka ob 13h ze izpuhtel, zato sem morala nadaljevati s cajem in kavo, da sem se lahko rpebila skozi dan! Seveda do 20h ni bilo ravno enostavno.. Vendar pa sem se na koncu stusirala in se lepo oblekla, namazala ter se odpravila na naso bozicno zabavo :)) Cudezno se mi je energija povrnila ze ko sem zaslisala prve ritme glasbe hihihi! Na koncu se je vecer razvil tako zivahno, da sem ob 3h ze bila na poti domov, saj enostavno nisem zmogla vec plesati :))

V nedeljo zjutraj sem zelela malce dlje posmrcati, pa se mi je mudilo na Herbalife Infotag, kjer sta bila dva super karizmaticna govornika! Z nami sta delila svoje znanje in izkusnje ter nas nasmejala in napolnila z novo energijo! Spoznala sem tudi par novih ljudi in se polna dobre volje odpeljala nazaj domov. Zvecer, po okusni vecerji, sva s Tejo vzeli Danijev avto in se po babje odpravili po 2 omari, ki jih je Teja koncno uspela kupiti za svojo sobo. Bila je prav zanimiva pustolovscina in na koncu sva bili obe super veseli. Seveda pa je vse to dogajanje povzrocilo, da sem zaspala zopet okoli polnoci...Zato sem danes - ob 7h zjutraj - ko je moja budilka glasno zvonila in se ni in ni vdala... le nejevoljno zajamrala, ugasnila alarm in se obrnila na drugo stran!

ZzzzzZzzzzZzzzzZzzz :))

 

Sushi vecer <3

 

 Vendar pa sem, kot se za pridno studentko spodobi, sedaj ze opravila veliko obveznosti na delu :) Trenutno bom koncala eksperiment, se vsedla na avtobus in se odpeljala k svojemu novemu trenerju (vec o tem napisem drugic)

 

Cudovit vecer zelim vsem in ne pozabite - zivljenje je tezko, vendar kratko in sladko ^^

 

LUPCKAAAA <3   

I luv Germany

Jooooooj! Sele sedaj vidim, da sem pred skoraj enim letom napisala svojo zadnjo objavo :) Ah lenoba, lenoba! Ne, saj se hecam! Po pravici povedano, pozabila sem ^^

Pa zacnimo na zacetku:

Moje leto 2011 se je koncalo bolj pesimisticno, vendar sem imela ob sebi svojo druzino, ki mi je izredno pomagala (se posebaj moja draga mami) in seveda par izrednih prijateljev! Ampak pustimo to za seboj :)
Vsaka negativna izkusnja prinese nekaj novega - in res je tako! Kakor me vecina pozna, sem izredno trmasta oseba haha! In iz ciste trme sem se odlocila opravljati praktikum v Helmholtz Zentru München :) In seveda je to sprozilo ceeeeeeeeelo vrsto dogodkov, za katere si nikoli ne bi mislila, da se bodo zgodili!

Zacela sem kot obicajna studentka pri Institutut za razvojno genetiko (Institute for Developmental Genetics), kjer sem preucevala razvoj malih ribic (Zebrafish). Moja naloga je bila spariti ribice, pridobiti jajceca in jih injicirati z DNA ali RNA. V 24 urah po injekciji sem ribice nato uporabila za eksperimente, ki so mi pokazali kako je katera nukleinska kislina vplivala na razvoj mozganov. Izreeeeedno zanimivo, vendar tudi naporno - vstajala sem zgodaj, prihajala domov pozno.. Ampak vse to je bila priprava na vecjo sliko :)

Glede na to, da se mi je delo v Helmholtzu zdelo super zanimivo in sem v njem uzivala, sem pricela iskati tudi potenciano zaposlitev za kasneje ali pa pac mesto, kjer bi lahko opravljala Magistersko delo (tistih 6 mesecev, ki jih mora vsak student opraviti v laboratoriju). Po nakljucju sem zasledila oglas za bodoce sodelavce na podrocju "imaging-a" in se nanj prijavila. Kontaktiral me je moj sedanji sef, ki je po nakljucju dober prijatelj moje bivse mentorice hahha! Super! Tako sem pocasi iz ene skupine presedljala v drugo in zacela z novim projektom!
Sploh ne znam izraziti veselja, s katerim to delo opravljam! Projekt je izredno zanimiv, moja skupina je super bombasticna in tudi delovno okolje se je spremenilo na bolje! Moj MSc projekt je del doktorskega projekta moje kolegice. Skupaj delava na karakterizaciji magneticnih celic iz rib (Zebrafish) in sva do sedaj ze kar nekaj nasli! Vsakodnevno se dogajajo eksperimenti kot npr. immunohystochemistry, mikroskopija, sortiranje celic na magnetih razlicne jakosti, parjenje ribic in se marsikaj :) v glavnem - dolgcas mi nikakor ni!

S tem projektom sem sicer zacela ze v Januarju, vendar prejsnji semester se nisem imela opravljenih vseh izpitov in predavanj, zato sem morala s prijavo za MSc prakso pocakati do sedaj.. Ampak je bilo vredno :) 8 mesecev sem torej 8-10 ur dnevno opravljala laboratorijsko delo kot "gost" na institutu, ob petkih pa sem se pridno vozila na predavanja v Freising. Vmes sem se uzivala v prijetni druzbi parih prijateljev in igranju klarineta, drugace pa je bil moj vsakdan vec ali manj usmerjen v Helmholtz.
Vmes sem se 2x preselila, sedaj pa sem na sreco nasla "dokaj ugodno" sobo v mestecu v okolici Minhna. Soba je kar velika, v kleti stare hise, v kateri zivita starejsi zakonski par. Dedek in babica sta super prijazna, razumevajoca in taka velika cukrcka! Klet si delim se z enim studentom (Philipp, 19 let, student fiziike), s katerim se prav fajn razumeva :) deliva si kuhinjo, kopalnico in seveda velik hodnik z mizo za druzenje. Moja soba je dobrih 30 kvadratnih metrov velika in ima cisto vse kar potrebujem :) Od 2 omar, postelje, kavca, jedilne mize, male mizice, mize za ucenje, televizije, nocne omarice in polno polic :) V glavnem - za 420 € na mesec - RAJ :) Da ne omenjam hise in njenega vrta, garaze, prostora za druzenje in se in se! Skratka - zadovoljna, srecna, pa se 20 minut s kolesom prec od laboratorija - odlicno!

Ker seveda zivljenje v Minhnu ni poceni, sem zaradi izteka stipendije morala poiskati dodatno delo.. Prejsnja najemnina me je stala 600€ mesecno, kar ni malo, zato sem ob vikendih pridno hodila v hotel, kjer sem za 9€/uro cistila sobe. Ja, priznam - bila sem sobarica! Ampak za 9 na uro, vkluceno z zajtrkom all you can eat in oddaljenostjo hotela 10 metrov prec od mojega stanovanja... se nisem prav prevec pritozevala :) Je pa delo vsekakor zelo naporno! Tako da ljudje, prosim vas: do sobaric VEDNO imeti spostovanje :))
Ker pa mi je kmalu zacelo primanjkovati energije (7 dni v tednu na delu), sem pocasi zacela razmisljati o selitvi in menjavi sluzbe. Oboje mi je super uspelo! Na zalost je v tem procesu moja draga mala Megi morala zapustiti Nemcijo, vendar vem, da ji pri Nini ni prav nic hudega!
Sedaj sem zaposlena kot natakarica v restavraciji v blizini prostora, ker se letno dogaja Okotberfest :) Ljudje hodijo k nam na pivo po normalni ceni, nato pa se pijani odmajajo na zur. Se ze veselim napitnine, hihihi! Kot se mi v zadnjem casu dogaja, imam tudi sedaj odlicne sefe in se boljse sodelavce :) Sploh ne znam izraziti veselja, s katerim grem na delo - enostavno mi ni vec tezko! Delam z ljudmi (jaaaa, vcasih stranke pojejo vse zivce, ampak je vseeno spica), jem zastonj, delam 1x na teden (sobote) in zasluzim cca 400€ na mesec :) Dovolj, da si pokrijem najemnino in zivim od napitnine (zna biti tudi po 100€ na dan). Tako da se je moje zivljenje koncno umirilo in vrnilo na prave tirnice <3

Vmes me je obiskal tudi moj dragi bratec Karim in pri meni ostal cel mesec :) Imela sva se super fajn! Pametno sva se odpravila na ogled Minhna v najvecjem nalivu, selila sva moje premozenje iz enega stanovanja v drugega, kuhala sva vse mozne zadeve, zazgala par pic in prest in igrala wii! Na kratko povedano - pogresam ga ^^
Vendar kot pravijo - vedno ko se nekje zaprejo vrata, se drugje odpre okno! In res je tako! Spoznala sem par cudovitih ljudi, ki so po vrhu vsega se slovenci hahahaha :) Jernej me je drzal pokonci, ko mi je bilo tezko za rojstni dan (pac biti sam v tuji drzavi, ko nihce od tvojih prijateljev ni poleg, da bi te objel in ti zazelel vse najboljse...), Alex me je peljal na siso, Sasa in Tomaz pa sta mi veckrat delala druzbo, ko sem bila v Freisingu! Pred kratkim pa sem spoznala tudi Tejo, ki cisto po nakljucju dela v sosednji pisarni, hehehe! Si lahko predstavljate - v Helhmholtz centru smo 3 slovenke in vse 3 delamo skorajda skupaj :) Tjaso ze poznate od lani (cel cukrcek), Teja pa je nasa najnovejsa pridobitev, s katero prizivljava super dneve in si krajsava dolgocasne vecere ***

Torej povzetek mojega 5-kilometerskega pisma je: klub globokemu padcu, sem v 10 mesecih spet vzletela :) Imam sluzbo, imam stanovanje, imam super prijatelje, uzivam v stvareh, ki jih pocnem in enostavno sprejemam zivljenje z odprtimi rokami!
Ja, seveda pogresam Slovenijo, svojo druzino, Megi, Nino, Dana in ostale... Vendar mi je tudi Minhen postal blizje kot je kadarkoli bil...

Nimam nicesar vec za dodati, kot: I <3 Germany

Cisto navaden petkov vecer pri meni doma: Philipp, Teja, Bao in jaz

Outfit za moj 24. rojstni dan: koda - 1920!

 Moja pikica in jaz na Bozicni vecer pri nas doma <3

Se malo druzenja :)

Minhen v dezju (Sonnenstraße = soncna ulica)

Le eden izmed sobotnih vecerov po 11-urnem delavniku: jaz, ogromen penis in moja dva sodelavca iz restavracije - Michi in Dani :)

Sommerfest v Olympia parku na dela prosti dan :)

Minhen je znan po ogromnih, odlicnih, okusnih, yummy prestah

Seveda brez piva na Bavarskem pac ne gre - after work druzenje s sodelavci in sefom iz laboratorija (proslavljanje odobrenega financiranja nasega projekta wiiiiiiii)

 Takole pa se srecujemo Slovenci v Minhnu / Nemciji: pivce, pogovori, druzenje, smeh!

In seveda vsa ponosna: moje ime na nasi pisarni <3

Polno stvari

Po dolgem casu se zopet javljam hehe! Tokratnja objava ne bo imela sumnikov, ker sem na nemskem racunalniku!

Tako, minilo je ze nekaj mesecev in seveda se je tudi ze marsikaj zgodilo :)

Med poletjem se ni kaj pretirano dogajalo... Do drugega tedna v avgustu sem imela izpite, nato pa sem se prijavila na tecaj nemscine, kamor sem vsak dan pridno hodila. Spoznala sem par novih ljudi, imeli pa smo tudi strogo profesorico hehe!

Dopust je bil fenomenaleeeeeen! 3 generacije bejb iz nase druzine (stara mama, mami in jaz) smo se spokale na letalo in obiskale druzino na Norveskem  (Lena, blizu Osla). Imele smo cudovit sprejem, boljse kot v hotelu! Seveda smo obiskale vsa okoliska mesta, se sprehodile po Leni in precesale Oslo (najdrazje mesto na svetu!). Kadar se mi kaj ni dalo, pa sva se z bratrancem uspesno ulegla pred TV in meditirala heheh. En vecer smo si ogledali tudi nocno zivljenje, vendar na zalost norvezani niso kaj posebaj privlacni :) Ko smo se vrnile v Nemcijo, smo seveda popolnoma zmucene pozdravile se moje stanovanje (bivse) in se razsle. Jaz jih grem defenitivno se kdaj obiskat!

Kot vecina ze vrjetno ve, sem uspesno opravila vse izpite in se tudi (z malo komplikacij) vpisala v naslednji letnik. Kar tezko vrjamem, da je slo eno leto tako hitro naokoli hehe! Se vedno sem delno studentka BF, saj sem sele sedaj opravila TestDaF (Deutsch als Fremdsprache), ki je potreben za vse, ki se zelijo vpisati v nemski solski sistem. Tako da bom ta semester ostala se izmenjevalna studentka, naslednjega pa koncno kot studentka TU München :)

Tudi sedaj imam kar precej dela - ob ponedeljkih predavanja, vsak vecer sportne aktivnosti in seveda praktikum, katerega obiskujem ostale dni. Polni dnevi in zadovoljna Monika :)

Ker je tukaj zopet zacetek solskega leta, je temu primerno tudi veliko zurov. Na zacetku sem jih celo redno obiskovala, saj je bilo potrebno zaliti samsko zivljenje, sedaj pa me je srecala zdrava pamet in na party hodim le se redko, raje se grem zdivjat v telovadnico :)

Trenutno sem tudi v polnem zagonu iskanja stanovanja. Na zalost pac zivljenje ni tako lepo, kot mislis, da je... Zato sem trenutno pri sosolki, moje stvari so raztresene po celem Freisingu in iscem malo bolj ziher streho nad glavo :( Ce kdo kaj pozna, bom nadvse vesela informacije!

Sedaj pa mislim, da sem povedala ze vse pomembne stvari, ki so se zgodile.

Sola tega leta: NIKOLI ne zaupaj nikumur - le sebi. Sam sebe nikoli ne bos nalasc zajebal :) in sam sebi ne bos naredil take skode, ki ti jo povzroci tuja zloba!

Sam se rodis, sam umres.. Vmes pa, ce imas sreco, uzivas v druzbi :)

Radi se imejte, veliko se smejte, pa ksn mail mi poslte hehe!

MWA MWAAAAA

Stuff

Ja, ja, saj vem - ze 100 let nisem nicear napisala :) V bistvu imam tezave z domisljijo, saj ne vem ali vas zanima moj vsakdan ali le studijsko povezane zadeve? No, pa bom vseeno napisala obojega malo :)

Na faksu je vse super fino fajn - ta semester celo nimam miljon izpitov na kupu, vendar le ene par, pa se te tako super razporejene, da ne bo prevec stresno :) V septembru grem koncno delat TestDaF certifikat in potem se lahko za poletni semester 2012 redno vpisem! Jeeeeeeej :)

To leto sem uspesno pregurala (no, se teh par izpitov) kot Erasmusovka in moram priznat,m da je bilo supeeeer! Naporno, vendar super :) V zimskem semestru ostajam kot izmenjevalna studentka in bom pridno podelovala izpite, v poletnem semestru pa se koncno pridruzim kot studentka Tehnicne univerze v Münchnu-ou yeaaaaah! Na zalost, dragi moji prijatelji - me ne bo vec nazaj :P Tralala! (no, pa saj me niti ne pogresate tok hehe)

Dnevi so vedno bolj soncni, narava cveti in zeleni, jezera postajajo cudovito topla in vsak dan lahko uzivamo na polno! Kmalu bom to lahko redno izkoriscala, saj drugi teden zakljucim s praktikumom - jaaaaaa, kar ze 2 meseca je naokoli :) Obljubim, da do oktobra ne bom vec praktikuma vzela :) ce bom, bom za denar LOL!

Trenutno se komaj drzim pokonci, saj je tempo zurk neverjeten! Non-stop sami partiji, potem pa naj bo clovek zbran in naspan - no way hahaha! Cez 15 minut grem na predavanje spat, pol pa nadaljujem doma :) Zvecer je namrec spet zurka, oziroma 2-se morm se odlocit, kam se bova spokala :)

Moram se pohvalitm, da je najino stanovanjce vedno boolj cudovito! Moj dragi lepo skrbi za vrt na balkonu in sem danes za kosilo jedla ze prve sadove (rukolo). Cakamo se na paradiznik in papriko heheh! Tudi potrebscine so sedaj vse na mestu, tako da nama popolnoma nic ne manjka :) (ce misli kdo na obisk pridt, pa vseeno lahko kaksno uporabno darilce prinese hahahah) 

Nasa Megi uradno NI noseca, kakor smo se bali, da bo :) Nic majhnih kuzkov yess! Na splosno pa se nic posebnega ne dogaja :) Tako kot verjetno pri vas - sluzba, zivljenje, faks in ostale vsakdanje dogodivscine!

Uradno lahko se ikoga povabiva na obisk, vendar to le iz vljudnosti, ker tako in tako noben nima casa aneeeeeeeeee :P LOL! No enivej, uzivajte v prvem poletnem dnevu, jaz grem pa spat HAHAHAHA!

Miss u guys!

Cmokeca <3

Serija Praktikumov

Nekje med sončnimi dnevi, uživanju na travi in druženju s prijatelji, sem ugotovila, da sem popolnoma trapasta! Prejšnji četrtek sem zaključila s praktikumom pri oddelku za biotehnologijo živali. Bilo je seveda nadvse poučno, zabavno in oh in sploh :) Vendar sem bila tam celih 6 tednov!!! OK, saj bom za svoj trud dobila 10 kreditnih točk, ampak vsak dan znova hoditi v laboratorij med tem ko se moji prijatelji pražijo na soncu ob jezeru - neeeeee :)

No ja, pa še vseeno! Ne vem, če sem že razlagala o tem praktikumu. Moj projekt je bil večinoma pomoč dvema doktorskima študentoma, ki imata različne projekte. Eden ugotavlja imunodeficite na podlagi JAK3 mutacij, drugi pa razvoj raka na podlagi p53 mutacij. Moja naloga je bila izbrati pozitivne klone, izolirati DNA, izvesti southern blot ter ovrednotiti rezultate. Sedaj pišem protokol in predstavitev, ki jo imam 28.4., tako da končno vem zakaj sem kaj delala hahaha :) Projekti so v bistvu nadvse zanimivi, le da človek potrebuje nekaj časa, da jih popolnoma dojame :)

Seveda pa jaz ne bi bila jaz, če si ne bi še nekaj nakopala na glavo! Ker se mi je ta projekt iztekel, sem počasi že razmišljala o predmetih za naslednji semester in brskala po internetu, kateri bi najbolje ustrezali našim BF-jevskim predmetom. Na žalost je tako, da imamo na BF predmete za 6-8 ECTS, tukaj na TUM pa 2-5 ECTS. To pomeni, da potrebujem za 1 predmet na BF 2 predmeta na TUM! Naporno! Zato sem se odločila teoretično znanje obogatiti tudi s praktičnim. Našla sem nadvse primeren praktikum Lebensmittelwissenschaftliches Praktikum, ki je mišljen kot ekvivalent polovici predmeta Industrijska biotehnologija :) Sedaj teče moj prvi teden tam in se počutim kot v prvem letniku spet hehe! Pripravljam kulture Lactobacillusov in jih nato sušim v vakumu, kar omogoča kasnejšo uporabo v jogurtih in podobnih probiotičnih izdelkih. Seveda je zanimivo, vendar me ubija zgodnja ura (7.30), ko prihajam tja! Malo sem se razvadila z vstajanjem ob 8h :)

Kakor vidite, je moj vsakdan nedvomno poln! Ker pa vse to ni dovolj, sem izvedela, da sem padla en izpit v prejšnjem semestru (Immunopathologie und Ernährung), rok za ponavljanje pa je 29.4.!! Torej, v četrtek imam predstavitev dvomesečnega dela, v petek pa obsežen izpit! Arrrrgggghhhh! Časa za učenje - bore malo, saj vsak dan preživljam v laboratoriju, pišem predstavitev in se tolčem po glavi, zakaj nisem raje vzela 2 teoretičnih predmetov namesto praktikuma hehehe!

Sedaj sem si ravno vzela malo pavze, zato da lahko izlijem svojo dušo... Mislim, da eden izmed mojih mentorjev trenutno pregleduje predstavitev, ki sem jo spisala, zato se bom vmes malce učila o črevesju in njegovi imunološki funkciji, potem pa nadaljujem z butanjem glave ob steno :)

Upam, da je šlo mikrobiologom super pri ekologiji (sem držala pesti)!

Se slišimo zopet, ko se mi bo dalo kaj napisati :)

Lep sončen pozdrav iz knjižnice s spuščenimi ruletami :/

Utečene tirnice

Kdo bi si mislil, vendar po pol leta v Freisingu, so se stvari malce umirile, utekle in stekle :)

Trenutno sicer boleham za Schnupfen (prehlad), ampak ni tako grozno hehe! Končno smo dobili rezultate izpitov (no enega še čakam) in sem na svoje veliko veselje in presenečenje kar vse opravila! Juhuuuu :) Nekako si nisem znala predstavljati, da mi bo uspelo. Še na BF sem imela enake ocene, res pa je, da se niti pol toliko nisem posvečala snovi in učenju-prevajanje, prepisovanje, predavanja, poglabljanje v razne diplomske naloge in podobno. Sem bila kar pridna hihi.

Trenutno delam Praktikum v laboratoriju za biotehnologijo živali in mi je superrrr :) Sprva sem mislila da bom delala za honorar, vendar so se potem odločili, da bodo raje dali kreditne točke. Tukaj sem sedaj 2 tedna, bom pa še 4. Trenutno delam več ali manj na southern blotu (analiza DNA), izolaciji DNA in PCR. Nič posebnega, vendar zelo zanimivo hehe! Southern blot ima 4 dnevni protokol, kar pomeni, da začnem v torek in končam v petek. Si predstavljate, da vam na koncu ne uspe?? Grozaaaaa! Vendar je meni na srečo uspelo in sem bila presrečna, ko sem na X-ray papirju zagledala tiste črtice :) Tudi osebje je super, vsi so sproščeni in te brez težav sprejmejo v svojo družbo. Jaz sem imela le težave na začetku, ko sva imeli z mentorico malce jezikovnih barier. To je bila cela zmešnjava hehe! Govorili sva po nemško, vendar so nekatere besede obratno kot pa v angleščini in potem se človek zmede. Tako da sem parkrat zašvicala fuL ker sem mislila, da sem nekaj popolnoma narobe naredila, potem pa sva ugotovili, da je vse prav, le da se razumeli nisva uffff :) Moja raven adrenalina se dnevno dviguje na višino mont Everesta lol. 

Je pa zelo zanimivo opravljati neko obveznost vsak dan od jutra pa do popoldne, ker potem ugotoviš kako zgleda vsakdanje življenje, ko si redno v službi. Vsak dan vstaneš, poješ zajtrk, se urediš in odpraviš na delo. Potem mine 8, 9 ur (odvisno od službe haha) in se vrneš domov. Ura je takrat že 5 in več, zato ti ne preostane drugega, da skuhaš kosilo/večerjo in dneva konec! No, razen ko imam "ta zagrete" dneve in sem polna energije. Takrat se gre seveda še v bar in malce naokoli :) Ampak osnovno sliko ste dojeli ;) No, ja, se bo treba kar navadit hehe.

Na srečo imava vsaj vikende bolj polne. Za dan žena mi je moj najdražji podaril moje popravljeno kolo, ki je viselo v kolesarnici celo zimo! Bila sem tako presrečna, da se ponovno lahko vozim s koleščkom, da sva takoj krstila kolo z vožnjo v mesto, kjer sva se najedla najprej v kitajski restavraciji (mmmmm sušiiii), nato pa pričela malce "rofkat" po trgovinah in prežati za uporabnimi zadevami, ki bi lahko napolnile najino stanovanje. Ja, prav ste slišali, KONČNOOO sva dobila stanovanje! Čudovito, majhno, neodvisno in samo najino :) Slaba stran je, da je neopremljeno, zato sva sedaj ves čas po različnih trgovinah s pohištvom in loviva najboljše cene. Na srečo imava zelo podoben okus pri opremljanju, zato tukaj nimava večjih težav :) 

Tudi Megi na polno uživa! Z nami se vozi naokoli in je popolnoma srečna! Sedaj je postala čisto drugačen pes! Imeli smo namreč precej težav z njenim lajanjem, vendar odkar ima novo ovratnico, ne da niti glasu od sebe, pa še poslušna je postala! To mi deliiiiiiiiiiiii :) Tako da resnično uživamo!

Včeraj smo se s Tjašo in Miham opravili na sobotni izletek v Regensburg (uro vožnje z vlakom in Freisinga). S seboj smo vzeli tudi najino pesiko in je bila ves čas nadvse pridna! V vlaku je sploh opazili niso, med sprehajanjem po mestu, pa je veselo cepetala za nami. Na srečo smo v Regensburg prišli ravno v času, ko se je odvijala nogometna tekma, tako da smo imeli vpogled tudi v navijaške vode hehe! Smo pa obdelali tako stari del mesta, kot tudi malce bolj oddaljene objekte, ki se jih je nedvomno splačalo videti! Tako smo se zvečer utrujeni vrnili domov, z mislijo, da bi se midva z Luanom in Medejo odpravili še na Erotikmesse, vendar bi na koncu morali pol ure čakati še na vlak, tako da smo se raje sprehodili po Freisingu, nato pa odšli domov, pod tople oddeje. 

Kot vidite, dolgčas nam tukaj vsekakor ni. Ves čas počenjamo različne zanimive stvari in uživamo na polno! Upam, da se imate tudi vi super in fajn :) Se slišimo čez nekaj časa!

Cmokeeeeec

Izpiti in še in še

Končno imam čas, da malo zadiham! Fjuuuuuuuuuuuuuuu :)
Trenutno sedim v svoji sobi, s pomanjkanjem spanca in veliko skodelico čaja ob sebi! Tale mesec je bil neverjeten! No, saj začelo se je že prej...
Januarja je bilo potrebno oddati par stvari, narediti nekaj protokolov za vaje in se učiti. Prvi izpit sem opravila že decembra, sedaj pa sem se pripravljala na drugega. Bila sem kar precej živčna, vendar sem ga uspešno spravila skozi! Moja prva enka hahahha :) Vendar, ko nekaj pospraviš za sabo, pričakuješ, da bo sedaj za nekaj časa mir. Ah neeeeeeeeeeee... Sredi učenja sem seveda morala v domovino, kjer sem opravila pregled pri zobozdravniku, tako da imam za nekaj časa mir. Ampak, saj veste kako to gre - prideš domov, greš na pijačo z enim, drugim, tretjim... Učenje? Ni časa! Potem pa sem še uspešno zbolela, kar mi je resnično pokvarilo vse načrte grrrr!
Ampak se nisem ustavila! Napolnila svoj organizem z vitamini - jabolčka, dodatki k prehrani, cedevita in čaj z medom so bili moji vsakdanji spremljevalci :) In nekako mi je tudi uspelo! Najbolj sem se bala tega tedna! Bilo je groznoooooooo... V torek smo imeli izpit Biotechnologie der Tiere.. Snovi je bilo kar precej in nekako en teden kar naenkrat ni več dovolj niti za predmet za 3 KT... Ko sem končno uspela prevesti vso snov v angleščino, sem se pričela učiti še Pflanzenbiotechnologie und Pflanzengentechnik. Sevedaaaa-dva đajnt predmeta v istem tednu, kaj pa drugega! No, nekako sem se že psihično pripravila, da bom zmogla, pa pride vmes še izpit iz Nemščine. Ah joooooj! Vsi bi rekli - ah saj nemščina je pa ja lahka, če si tam že toliko časa! Jaaaaa, seveda je - ko govoriš :) Potem pa pride še passiv, pa Konjuktiv II pa Irreale Wünschen itd itd itd. Za znoret!
Ta teden je torej izgledal tako - v ponedeljek sem se še s polno paro pripravljala na izpit iz živali. V torek sem odpisala in se učila rastline, v sredo sem se začela učit (oz bolj samo prebrala) nemščino in jo v sredo tudi odpisala... Potem sem poskusila nekaj spraviti še v glavo, v četrtek pa dokončala snov rastlin. Vsak izpit je šel majčkeno navzdol.. Živali - OK, Nemščina-so, so, Rastline-don't ask! Sedaj držimo vsi skupaj pesti, da bom vsaj 4 pisala!!!
No, in sedaj tukaj sedim in pišem vse te prigode :) Na ustih imam kisel nasmeh, ker se moram učiti na naslednji četrtek, ko imam spet izpit! Aja, pa potem naslednji petek še enega, na katerega pa skoraj nikoli nisem hodila :( Pa da ne omenjam, da bi morala en izpit imeti jutri, pa ne grem ker NE MOREEEEEEEEM!!!
Samo malo za pokušino, da se boste name spomnili, naslednjič, ko boste jamrali, da imate fuuul težžk izpit v slovenščiniiii! Uuuuuuu big deal hahahahahaha! :))
Ampak očitno res obstaja nekdo, ki spremlja naše korake, saj sem za svojo pridnost tudi lepo nagrajenaaa :) Ne bom razkrila s čim, vendar pa se mi stvari odvijajo prečudovito! Moj dragi je prišel živeti k meni, sedaj se seliva tudi v svoje lastno stanovanjeeee :) In to 5 minut preč od študenca hehehe! Pa še cenejše bo, kot je soba v študentu! Najbolš!!! Sedaj sva importirala še Megi sem, tako da imamo vsi polne roke dela z njo :) Jaz se pridno trudim bit zgledna študentka, vendar mi jutri ne gine zabavaaaaaa! Mislim, da sem si jo zaslužila heheh!
Plani za naprej - naslednji semester uspešno odposlušati, najti službo za poletje in se vpisati v naslednji letnik :) Korak za korakom!
Aja, pa nekaj grozno smešnega se mi dogaja! Vnel se mi je živc na roki - natančneje v zapestju hahahaha! To je stranski učinek tipkanja na računalnik po 8 ur na dan... (ker sem si delala izpiske, kot si jih pač ponavadi delam) Tako da hodim s povito roko naokoli, sedaj pa sem dobila še tablete proti vnetju.. upam da bo pomagal hehe! Ker če do ponedeljka ne bo bolje, se bo zgodil moj prvi obisk pri zdravniku v Nemčiji - nočeeeeeeeeeem!!
Sem pa ugotovila, da me malo daje domotožje hhe! Čeprav sedaj ne smem nazaj! Že med izpitnim obdobjem sem popolnoma pozabila govorico, ker sem ves čas v slovenščini in angleščini! Sem ugotovila, da moram malo več časa  v baru preživeti, če se resnično želim kaj naučiti hahahah!
Tako, trenutno je to iz moje strani vse :) Ni nič zanimivega več, saj so do marca izpiti, izpiti in izpiti :)
Dragi moji, uživajte, ne me preveč pogrešat, pa se vidimo ob prvi priliki (čeprov bo kar nekaj časa do takrat hehehe)

RVM!

Monček balonček

Decembrske radosti in Audi

Preživela seeeeeem! December, namreč :) Z velikim navdušenjem bi si drznila reči, da je ta mesec eden najnapornejših v letu! Imeli smo kar nekaj šolskih obveznosti, ter še toliko več obšolskih! Človeka kar utrudi...

Veselo lahko oznanim, da sem šolske obveznosti vse opravila :) Sicer ne bom izdala ocen, ker tudi sama nisem najbolj ponosna nanje, vendar narejeno je! Sedaj se bom počasi pričela pripravljati na konec januarja, ko sledi oddaja protokolov za vaje, en izpit in seveda nato februarja, ko bo prava norišnica! Ampak to je še daleeeeeč :)

Obšolske dejavnosti pa so precej bolj zanimive. V začetku meseca me je moj dragi presenetil z obiskom, zato sem mu uslugo vrnila in presenetila njega, mojo družino in stare starše z obiskom v Sloveniji. Prišla sem dan pred Božičem, ko nihče niti malo ni pričakoval (morali bi videti izraze na obrazih moje mamice in mame hahahahah). Praznike sem zato preživela v objemu svoje družine in mojega dragega, kar je bilo neprecenljivo. Je pa res, da sva ves čas šibala naokoli: opravki, kavice, srečanja, itd. Zato sva si toliko bolj oddahnila, ko sva 31.12. ob 22h prispela v naš kampus (ki sem ga dejansko zeloooo pogrešala) in se namestila v sobi. Novo leto sva pričakala na zanimiv način, vendar pa sva bila tudi precej utrujena od poti, zato sva kar kmalu zaspala :)

Prvih par dni seveda ni bilo prav veliko za početi. Kampus se še ni napolnil, ljudje še počasi kapljajo iz vseh koncev sveta. Zato smo si tisti redki, ki smo že tukaj, čas krajšali s sestavljanjem puzlov :) Vsak del dneva, ko je bilo nekomu dolgčas ali pa smo se preveč drezali en ob drugega, smo si rešitev poiskali ob igrici, ki zaposli naše možgančke. Dejansko nas je tako zasvojila, da smo jo uspeli sestaviti v 4 dneh (1000 puzlov-2 različni sliki). Seveda gre glavna zasluga Luanu, saj je imel on največ živcev in potrpljenja z malimi smotanimi slikicami, ki so bile vse enake :) 

Včeraj pa sta naju na izlet povabila Tjaša in Miha, kar naju je zelo razveselilo! Sedaj, ko imamo vsi luksuz avtomobilskega prevoza, smo se veselo odpravili proti Ingolstadtu, kjer smo se najprej naslajali v muzeju. Vendar ta muzej ni kar tako! To je muzej AUDI izdelkov, od prvih koles, motorjev do hudo seksi avtomobilov! Slikice so že na voljo :) Bilo je res super! Na srečo smo se lahko tudi skoraj brezplačno podali na to dogodivščino, saj smo za vstopnino plačali smešno nizko ceno! Ogledali smo si vsa 3 nadstropja, poslikali najzanimivejše izdelke, nato pa si želeli ogledati še novejše proizvode, vendar so ta dan na žalost ta oddelek zaprli...

Seveda pa nam to ni pokvarilo dneva! Vzelo smo pot pod kolesa in se odpeljali v nakupovalno vas, ki se tudi nahaja tam v bližini. To je cela infrastruktura butičnih trgovinc znanih znamk, ki imajo že na splošno nižje cene (outlet), tokrat pa so imeli še znižanja! Nore cene v D&G spodnjem perilu, Champion športni trgovini, Versace butiku in še in še :) Seveda raj za naju s Tjašo, muka za fanta hihi! Vendar mislim, da smo vsi uživali :) Nekje med nakupovanjem smo se ločili ter vsak po svoje obletali željene butike, na koncu pa se, po dolgem dnevu sprehajanja, odpravili nazaj proti Freisingu. Z lepimi spomini smo se poslovili, naredili še par planov za naslednji izlet, nato pa se ločili. 

Vendar dneva še kar ni bilo konec! V WH naju je pričakala Medejaaaaa! Tudi ona se je vrnila iz naše male državice :) Navdušeni nad ponovnim snidenjem, smo se posedli v kuhinji, odprli nekaj butelk in se pogovarjali pozno v noč... Res-pogrešala sem vse to in sedaj, ko se počasi vračamo na stare tire, tudi največji izzivi ne bodo več težava, saj imam ob sebi super ljudi, ki mi pomagajo na poti!

Rada vas imam :*

Zajčki in prasec

Danes smo zaključili Praktikum pri biotehnologiji živali. Zjutraj smo se zopet srečali na raziskovalni postaji, kjer smo se namestili v laboratoriju in pripravili material za delo. Sledil je zelo zabaven del vaj :) Odšli smo namreč v štalo, kjer so nas oblekli v popolno zaščitno obleko (tudi copatke za na čevlje smo dobili), nato pa se sprehodili v čudovite vonjave domačih prašičev... Bljak! Pobližje smo se spoznali z 200kg težkimi prašiči ter selekciranimi mini prašički, ki so jih naredili s križanjem domače svinje in vietnamskega prašička. Rezultat-domači pujsek s kratkimi nogicami in majhnim telesom (čeprav je še vseeno večji od Megi). Tega majhnega frajerja smo spravili v ogrado, kjer je stala lesena, kosmata simulacija prašička, katerega je asistent pošprical s feromoni. Kakšna neverjetna reakcija! Bogemu pujsku se je popolnoma obrnilo! Ko je zavohal "svojo damo", je pričel kot nor naskakovati tisto leseno simulacijo, grizel je dlako dol, cvilil in se nadvse primarno obnašal! Ker seveda pri tej sorti živali traja vsaj 20 minut, da dobimo kvaliteten ejakulat, smo se že prej naveličali in odšli raje do zajcev. Tam smo v umetno plastično vagino natočili toplo vodo, vzeli iz kletke oplojeno zajklo (tisto našo od petka), ji vstavili vagino, nato pa ob njo postavili kunca. Tu feromoni niso bili potrebni, saj je kunec takoj skočil nanjo, naredil svoje in se umaknil. Nekako še nisem dojela, da je že vsega konec, saj je minilo 2 sekundi, ko je asistent že pospravljal živali nazaj! Zanimivo... Seveda smo se z dotičnim ejakulatom v profesorjevih rokah (brez rokavic!!!) nato odpravili nazaj v laboratorij, kjer smo naredili vse možne teste. Sprva smo pogledali barvo, nato izmerili količino, nato prešteli spermije na mililiter, pa preračunavali, pa šteli žive in mrtve, da smo izračunali gibljivost in kvaliteto sperme. V glavnem, ta dan je bil zelo... khmmm... kako naj se izrazim: ploden :))) Z zanimivimi vtisi, smo se kar kmalu odpravili domov, šli skupaj v menzo na kosilo, nato pa se poslovili do jutri. Z Medejo sva seveda morali oropati še trgovino, saj nama primanjkuje hrane, vendar sedaj sedim sita in vesela v svoji sobi, z mislijo na čudovitega belega zajčka, ki ga bom imela :) Danes sem seveda vrtala v profesorja toliko časa, da mi je dovolil enega vzeti, sedaj samo kontaktiram asistenta kdaj naj pridem ponj iiiiiiiiiiiii!!!! Zajček zajček zajček :)) Mislim-kunec, no :D iiiiiiiiiiiiii!!!

No, sedaj pa dosti veselja! Ker sem bila med vikendom izredno-produktivna-sem uspešno dokončala seminar, vključno s ppt prezentacijo. Tako da imam eno skrb manj. Tudi seminar za nemščino sem že oddala (pridnaaaaaaaaaaaaaa). Sedaj me čakata le še izpita. To sredo nemščina-Grammatik und Worter, v ponedeljek pa Methoden der Proteinbiochemie! Ufff! Zakopljimo se v knjige in molimo, da bodo prve ocene solidne :)

Aja, a še kdo hoče zajčka??

:)

Takšen je mali pikec

In potem zrasteeee :))

Uživajte lepe praznike :)) MWA MWA

Praktikum

Vaaaaa noro!! Danes smo prvič imeli laboratorijski praktikum, ki izgleda kot običajne vaje pri nas. Nemci imajo namreč preveliko število študentov, zato do 3. letnika sploh nimajo laboratorijskih vaj. Na srečo sem jaz na MSc programu, kjer imam enega izmed predmetov tudi Biotehnologijo živali. Noro!

Vendar bom najprej razložila princip včerajšnjih vaj, katere sem tudi prvič srečala šele na TUM. Ker sem smer molekularna biotehnologija, se tu srečujem z novitetami, kot so rastline in živali. Seveda ne na takšen način, da ne bi vedela, kaj to je, temveč z njihovo fiziologijo, genetiko in hormoni. Vse je čisto novo, zato je tudi zanimivo. Včeraj sva se s Tjašo odpravili na vaje iz predmeta Biotechnologie bei Nutzpflanzen, kamor se je potrebno kar okoli pol ure sprehajati. To seveda na povsem običajen dan nikomur ne škodi, če ni zunaj slučajno -5 stopinj ali še manj! Ker je prejšnji dan pridno naletaval sneg, potem padal dež, zjutraj pa je vse zmrznilo, imam danes krasno modro-zeleno modrico na kolenu... Kljub temu pripetljaju, sva celi prispeli do rastlinjakov ter se posvetile vajam. Do sedaj smo že manipulirali rast vrtnic z različno koncentracijo hormonov, posadili krompir v epruvete, vzgojili nove kaluse iz vršičkov in stebel rastlinc in podobno. Za enega mikrobiologa, ki ves čas gleda samo bakterijce in glive, je to nadvse zanimivo :) Zato sem z veseljem prijela za pinceto in skalpel in mesarila po stebelcih in ostalih delih naših rastlinc. Sliši se zelo brutalno, vendar sem za prvič kar uspešno vse naredila, saj tudi kontaminacij ni bilo veliko :)

Zgoraj opisane vaje so v bistvu edine, katere imamo v tem semestru... Zato sem se odločila, da zgrabim priložnost tako imenovanega Praktikuma, kjer se nas nekaj študentov zbere skupaj v skupino, napišemo profesorju mail in določimo datum, kdaj bomo opravljali te vaje. Danes je bil prvi izmed dveh dni, ki jih bomo preživeli na raziskovalni postaji s poskusnimi živalmi. Sprva nam je seveda profesor razložil varnostne aspekte dela v laboratoriju (kot da tega nisem že milijonkrat slišala, ampak veeeem-protokol..), nato pa smo odšli v sosednjo zgradbo, kjer smo se spoznali z aparaturo. Laboratorij ni prav velik, vendar vsebuje vse potrebne dele za mikromaipulacijo. Tam je bil mikroskop z dvema "joystickoma", ekran (da lažje vidimo svoje delo) ter naprava za dovajanje tlaka. Seveda je bilo tudi polno drugih sestavnih delov, vendar vas ne bom mučila s podrobnostmi :)

Ko smo spoznali vse vitalne dele in predebatirali naše delo, smo se odpravili v sobico, kamor so prinesli čudovitega belega zajca (večji od Megi) in ga položili na mizo. Seveda sem pričakovala, da ga bodo le uspavali in nato vrnili v prvotno stanje... Vendar pa je v manj kot minuti zajec s prerezanim vratom visel pred nami! Ajoj... Vendar sem še kar dobro prenesla vse skupaj... Nato ga je asistent pričel dajati iz kože (dobesedno), mu prerezal trebuh in mu, oziroma ji izrezal ven spolovila (jajčnike, jajcevode, maternico...). To je bila namreč glavna tema današnje vaje! Brrrrrr! Nato smo odšli nazaj v laboratorij, kjer je profesor odrezal odvečno maščobo od jajcevodov, ter jih s PBS pufrom spral, da smo pridobili jajčeca. Ta smo pogledali pod mikroskopom, nato pa jih posrkali v injekcijo in prenesli v medij po našim glavnim mikroskopom, kjer smo opravili mikromanipulacijo. Jajčec na žalost nismo dobili veliko, zato je vsak zmanipuliral le eno jajčece. Kakšen neverjeten občutek! Noro! Najprej najdeš jajčece, ga z levim joystickom (držalna pipeta) primeš in zadržiš s tem, da povzročiš srkanje tekočine navznoter. Nato jajčecu približaš drugo pipeto, s katero ga tudi pravilno obrneš, da ne prebodeš polarnih telesc v celici. Ko je vse pravilno pripravljeno, se z desnim joystickom poigraš in predreš celico, dokler ne dosežeš jedra. Tja spustiš vsebino svojega medija, nato pa se odmakneš iz celice. Uhhhh! 

Naša jajčeca smo nato zopet zbrali ter jih (tokrat v živo zajkljo) vstavili v jajcevode. Brez skrbi, bila je pod narkozo, zato ni ničesar čutila. In sedaj se bodo (če smo naredili vse OK), čez nekaj tednov skotili zajčki, katere smo MI naredili iiiiiiiiiiiii! Razen žrtvovanja živali, mi je pri tem delu vse res všeč! Mogoče bom kar na tej katedri ostala in naredila svojega zajčka :) 

Ker pa vem, da je to za marsikoga provokativno, sem se odločila, da tega ne bom nikomur povedala hahahaha! Hec-ti zajci so živi, ker so jih prav za te namene vzredili in ta laboratorij ima vsa potrebna dovoljenja za delo s poskusnimi živalmi. Verjemite mi-ta dovoljenja so ena izmed najtežjih za pridobitev!

Sedaj pa komaj čakam naslednji teden, ko bomo naredili še kaj zanimivega (vendar je profesor obljubil, da nič več žrtvovanja). Na koncu vaj nas je asistent popeljal po štalah in nam pokazal vse zajčke ter pujske, s katerimi delajo. Ena zajklja je ravno skotila zajčke (manj kot mesec so stari), tako fletne, male, bele, puhaste in cortkane bunkice, da sem takoj želela enega odnesti domov, vendar niso dovolili, saj te živali ne smejo zapustiti njihovih prostorov, čeprav niso gensko spremenjene. Šmrc! Hočem zajčkaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Aja pa bel je, tak, kakršen je men všeč :) Če mi bo slučajno kdo kaj za darilo kupoval... Pa tudi črne sprejemam... Pogoj - naj se rad crklja! :)

Sedaj pa šibam na lov za članki, saj imam naslednji teden predstavitev seminarja pri rastlinah in test pri nemščini... Pestro booooo!

Imejte krasne praznike in upam, da se kaj kmalu vidimo!

Cmokaaa

Učenje

Takole... pa se tudi pri meni pričenja pravo študentsko veselje :S Med tem ko se bo večina mojih bivših kolegov med decembrom veselila, bom jaz na polno sedela za knjigami in pred računalnikom... Imam namreč 2,5 izpite pa še seminarsko nalogo za narediti, vse v mešanici nemško-angleškega jezika... Ah ja...

No, vendar ne bom ves čas jamrala :) Dogajajo se tudi lepe stvari! Ta vikend je bil pri meni moj dragec skupaj z najino fifiko :) Imeli smo se reeeeeeees fletno! Pokazala sem mu delček Freisinga, delček Münchna in seveda najpomembnejše-mojo sobo hahaha :) V tem kratkem skupnem času sva uspela tudi primrzniti najine ritke ob popravljanju in lišpanju mojega novega kolesa. Imeli smo namreč dražbo koles (vsa zapuščena kolesa so se prodala po izklicni ceni 0,5€), vendar so se za tista kolesa, ki sem jih želela jaz, vedno kar močno zanimali... Zato sem za prvo kolo (mojega favorita) dvignila ceno na 40€, muahahahha! Ta drugega pa sem jaz najdlje vztrajala, tako da mi ga je uspelo kupiti za 14€. Saj ne, da je Medeja svojega kupila za 3, Miha pa za 0,5€, ampak OK! :) Sedaj imam (zahvala gre Luanu) lepo zlato kolo, ki seva že na daleč, vendar pa ima vseeno starinski videz, tako da ga nihče ne misli ukrasti.

Poleg vsakdanjih obveznosti, se tukaj ne dogaja veliko... zame! Pridno hodim na predavanja in poskušam ne zaspat ob sredah ob 8h zjutraj. Dve predavanji mi naravnost živce pojesta, ampak je vseeno fajn, ko pridem na ostala in celo vem, zakaj se gre :) Za ta dva bom pa pač prosila za pomoč in bo :) Super mi je, ker imamo z Medejo, Tjašo in Miho veliko skupnih predavanj, tako da si lahko tudi med seboj pomagamo! Sedaj je napočil čas za prvi izpit, tako da smo večinoma že v akciji...

Vsak večer imam na sporedu tudi športne obveznosti. Človek bi bil nor, če ne bi izkoristil pestre ponudbe športa za samo 7,5€ na semester!! Tako se pridno udeležujem Thairobike in Step aerobike, po novem pa bova s kolegom iz predmeta Deutsch als Fremdsprache, hodila še na standardne in latinske plese ob sredah :) Upam da ni popoln hlod (pač moški LOL)

Danes smo imeli zelo sproščujoče vaje pri Biotehnologiji uporabnih rastlin - smo rezali stebelca in popke rožic in jih posajali na agar :) Vendar to ni bilo najbolje-odšli smo jih sami nabrat v rastlinjak! Wiiiiiiiii :)) Ogromen je! Seveda smo se sprehodili tudi mimo oddelka, kjer so prodajali božične zvezde, kar je odlična marketinška poteza, saj smo takoj po vajah skočili vsak po svojo rožico. Te rožice oni sami vzgajajo, jih genetsko manipulirajo in se igrajo z njimi, tako da je rezultat čudovita božična zvezda rdeče, rumene, roza barve ter seveda mešanica dveh ali treh barv! Jaz sem vzela najbolj klasično, saj mi je nepopisno všeč bordo rdeča barva listov moje drage Cvetke :) sedaj imam tudi jaz življenje v svoji sobi hahahah! (takoj moram zmanjšat radiator, če ne mi bo mrla zaradi previsoke temperature :P )

Tako, malce oglašanja po dolgem času, sedaj pa šibam svoj nos vtaknit med zapiske o hormonih. Ravno sem se lepo najedla okusnih dobrot iz Slovenije, ki sta mi jih poslali mami in mama, zato sem v pravi kondiciji za skok v svet endokrinologije :)

Čiv buc bav en prazničen pozdrav (ja, pri nas je že Božič hahaha)

Sandwich

Auč, auč, auč.... Tako se je danes že na vse zgodaj slišalo iz moje sobe. Včeraj sva bili z Medejo namreč prvič na vodeni vadbi in seveda kot zakleto, sva si izbrali najtežjo - Thairobics! To je aerobika, ki vključuje elemente borilnih veščin (meni se je zdelo kot kickbox na speedu). 90 minut nenehnega skakanja je v najine mišice danes pričaralo kar veliko bolečin, saj sva se le s težavo odpravili proti Münchnu. Ker pa se seveda klin s klinom zbija, sva se odločili, da odideva kar peš-do železniške postaje in potem še 8 ur...

V Münchnu sva se takoj napotili na Marienplatz, kjer sva zopet obiskali stojnico z odličnimi ribjimi sendviči (še sedaj se mi cedijo sline!!) in si privoščile odlično kosilo-sendvičeeeeee :) S polnimi želodčki in pe vedno bolečimi mišicami sva se napotili proti trgovinam in vandrali gor in dol, not in ven, levo in desno. Mislim, da sva prehodili maraton danes-z utežmi!! Malce naju je premamil Deichman, nato C&A, nato € Shop itd itd... Seveda nisva povsod zapravili denarja, da ne bo pomote! Le očke sva si šle napasit, saj si je potrebno ogledati teren, preden se pričnejo zimske razprodaje-čez 14 dni :)) Tako je bila ura kar kmalu 3, ko smo se dogovorile s Punch, da se dobimo na glavni železniški postaji. Tam smo malce poklepetale, opravljale tečne policaje, ki že ves dan strašijo po Hbf, nato pa se odpravile na U-Bahn. Midve z Medejo sva bili sicer že na robu najinih moči, a sva se vseeno pogumno odpravili za Punch. Odšle smo v nakupovalno središče, ki je na končni postaji U2, kjer (čisto po naključju) dela tudi Punchin fant :) Babe kot babe, smo se odpravile sistematično po nakupih. Sprva smo se ustavile v Subwayu, kjer smo si privoščile-sendvič! Seveda zelo zdrav, vegi sendvič z veliko sveže in okusne zelenjave, pa še stopil se je v ustih, saj so ga tudi pogreli mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm :)) 

Po okrepčilu smo obdelale celotno nakupovalno središče, se sprehodile skozi 3 nadstropja trgovin in se ob 6.30 končno vse izmučene (z težmi) odpravile proti U-Bahnu. Nakupi so bili uspešni, saj sem bila kar pridna pri zapravljanju, poleg tega pa sem kupila že darila za vso družino muahahahahah :))

Seveda pa ni bilo dovolj hoje za naju z Medejo, saj sva seveda preživeli tako krepostno vadbo včeraj! V Freisingu sva namreč bili eno uro po tem, ko se je zadnji avtobus odpeljal... Zato sva vzeli pot pod noge in seveda pripešačili nazaj domov. Sedaj sedim na svojem stolu in sem hvaležna, da obstaja... Boli me hrbet, noge, roke, skratka skoraj vse :)) Ampak dosti jamranja! Vem, da sem bila danes extra pridna in sem uspešno pokurila vse tiste njamsi hamsi sendviče, ki sem jih pojedla :) 

Sedaj pa lahko noč, čaka me dežela sanj, kjer me ne boli vse :)

Njamsi hamsiiiiiiiiiiiiiiiiiii :) A je kdo lačeeeeeeeen hahhaah :))

Študentsko življenje

Pa sem zopet nazaj!

Ta teden sem v bistvu prvič občutila pravo študentsko življenje. V ponedeljek sem imela 3x po 2 uri predavanj, tako da sem se kar hitro morala zagnati v območje koncentracije :) Na splošno so mi predavanja res všeč! Imena so sicer obupno grozna, skoraj se ti zavrti, ko jih prebereš... A ko prideš na samo predavanje, vidiš, da niti ni tako hudo :) Poslušam različne profesorje in različne teme in moram priznati, da do sedaj nisem še naletela na predmet, ki mi ne bi bil všeč! Kljub temu, da so razne biokemije proteinov, strukturne bioinformatike, imunopatologije itd... Zvečer sem seveda samo padla v posteljo in mi niti na misel ni prišlo, da bi šla v bar! Sladko spanje se je na srečo v torek podaljšalo, saj sem imela predavanja šele ob 12h. To sva z Medejo izkoristili za šoping itak :) Najprej sva vzeli potovalko in se odpravili v Aldija po hrano. Na poti tja sva opazili, da ima Tally Weil razprodajo, zato sva se seveda na poti iz Aldija obvezno ustavili tam. Kot naročeno nama je v oči padla razprodaja bund in plaščkov, zato sva se kot dva lačna v sendvič zapodili med obešalnike :) Medeja mi je pomagala izbrati bundico - belo puhovko s pasom za 20€!!! Wiiiiiiii :)) pa TOPLA jeeeeeeeeeeeeeeee!! Moj okrasni plašč tako počiva v omari in čaka na izlet v Slovenijo-tm je bolj toplo kot tukaj hehe :) 

Po uspešnem nakupu sva se spokali na avtobus, odložili stvari v moji sobi in se hitro odpravili na predavanja. Ravno pravi čas sva prišli v predavalnico, se namestili (z mojo novo bundo) in poskušali poslušati profesorja, ki je razlagal o umetnem osemenevanju in količini sperme, ki jo izloči bik ali prašič...Zanimivo... Ja... No, za tem sva se lačni usedli v menzi in pojedli zdrav sendvič ter malce solate (res zakon sendviči-ful veliki, skuta, paradižnik znotraj, na robovih zunaj pa skuta in potresen peteršilj-noro zgleda, okus pa je res fantastičen). Ko so bili želodčki polni, sva odšli vsaka v svojo smer, moja je bila na predavanja. Zopet sem se namestila v prvo vrsto, prižgala diktafon, ki sem ga ukradla svojmu fotkotu in poskušala slediti profesorju. Nikakor ni lahko, ampak opažam, da vedno več razumem... Zato je tudi fajn, da imam diktafon, ker si lahko doma zopet predvajam! Zakooooon :) 

Zvečer je Medeja zopet prišla do mene, malce sva se podružili, nato pa sem jaz (kot kakšna stara mama) odšla v posteljo... Vedno manj sem za drženje in žure, sploh ne vem kaj mi je... Mislim, da postajam resna študentka!! aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!! hahahhaha, no vsaj ni tako hudo :)

Danes me je prebudila že zgodnja budilka in me komaj vrgla iz tople udobne postelje. Uredila sem se, pozajtrkovala in se odpravila na vaje in predavanja iz Strukturbioinformatik... Pridem tja, malce povprašam (moja nemščina je vedno boljša wiiiiiiii), se namestim v predavanlnici in čakam... Kmalu pride ženska in na tablo napiše Heute fällt die Übungen aus... nice! Loh bi 2 uri dlje spala arggghhh... Ampak sem koristno izkoristila čas ter se odpravila v knjižnjico! Danes sem bila prvič tam, se registrirala in dobila navodila o delovanju te ogromne zbirke znanja. Kar hitro sem osvojila veščino iskanja in si poiskala 3 debele bukve o biokemiji, biologiji človeka in imunologiji. Tako so debele in težke, da sem jih iz knjižnjice do WH komaj nosila, čeprav je razdalja 100 metrov haha!

Danes bo še zanimiv dan, najprej se vračam na predavanja, potem pa imam tečaj nemščine, ki je obenem tudi izbirni predmet za 6KT-How cool is that hahahahah!

Oglašanje sledi, seveda pa lahko Medeja opiše najino potovanje iz LJ do Freisinga hehehe :)

Uživajte, jaz defenitivno bom!

Šibaaaaaaaaaaaaaam :))

Sprejem pri županu

Vsak dan sem bolj vesela, da me je pot pripeljala do tega lepega mesteca :) Ker sem z Gorenjske, sem (po pregovoru) škrta, zato mi vedno prav pride kakšna zastonj zadevica, haha!

Zjutraj sem se lepo počasi uredila, začela dan z zdravim zajtrkom in se odpravila (že petič) gor po hribu z namenom, da končno dobim športno izkaznico! Na srečo mi je uspelo in sedaj bom hodila svojo ritko razmigavat vsaj dvakrat na teden za 7,5€ na semester wiiiiii! Love it! Vmes sem zavila še na dekanat, kjer sem prevzela karto za dogodek pri županu in tam srečala še Medejo, ki je bila prav tako po opravkih. Skupaj sva se odpravili po hribčku navzdol in zavili proti menzi, saj sva si zaželeli malce kofeina :) Med potjo tja naju je presenetila skupina ljudi, ki so delili zastonj vrečke z vsebino: reklamacijski material, obesek za ključe, dve vrečkici bombončkov, mini red bull, jabolčnik in pivo v steklenici, polno bonov za free koffe in še marsikaj :) Ne moreš verjeti! S polnimi rokami sva se odpravili v menzo, si privoščili kavico, malce poklepetali, nato pa se odpravili vsaka v svoj dom z namenom da nekaj pojeva. Vendar jaz nisem imela sreče, saj je moj cimer na vsak način želel, da grem z njim v menzo po kosilo. Ker sem imela dovolj časa, sem se mu pridružila, vmes pa še spoznala sistem hranjenja tam :) Hitro sva dobila njegovo porcijo, se odpravila domov, kjer sem si sama pripravila okusno kosilce, nato pa se odločila, da bova med hranjenjem gledala komedijanta na youtubu :) http://www.youtube.com/watch?v=_I226Sfgs0s potem si poiščite še del 2 in 3! Noro smešno hehe!

Po polni vreči smeha, sem Alexa napodila iz sobe, saj sem si želela malo časa le zase, zato sem se počila na posteljo in uživala v seriji Supernatural in pogovoru preko Skypa, FB in še kaj :)

Ob 16h je prišla Medeja, s katero sva pogledali še eno serijo Supernatural, nato pa se uredili in odpravili v mesto. Tam smo imeli voden ogled Freisinga po delih, ki jih še nisem odkrila. Mestece je res prekrasno, polno hribčkov v starem delu centra, ravnine proti kampusu, luštnih majhnih hišk, veličastnih cerkev in muzejev! Tudi zanimivo zgodovino imajo, vendar ko ti zmrzujejo tačke, se bolj malo koncentriraš na razlago... Komaj sva pričakali konec ogleda, se namestili v topli mestni hiši in opazili, da imajo na voljo zastonj jogurte in namaze :) Seveda sva si takoj postregli in se udobno namestili na stolčke. Kmalu so se nama pridružili še drugi iz mojega WH, sledila pa je seveda zabavna debata. Nestrpno smo pričakovali konec govorov, ko pa je ta trenutek nastopil, so odprli vrata in nas spustili na lov za žemljicami s hrenovko in sirom ter brezplačnim pivom, vodo, sokovi. Enostavno nisem mogla verjeti, da vse to doživljam, saj kaj takega pri nas nikakor ni, razen če si študentski funkcionar (pa še potem se ti ne da iti, saj si sam med samimi uslužbenci fakultete)! Tako, da lahko uradno razglasim, da obožujem Freising in TUM :))

Domov sem se kmalu odpravila in kar sama, saj mi nekako ne paše preveč ponočevanja, zato sem vzela pot pod noge in se peš sprehodila iz centra do WH, se udobno namestila v svojo toplo posteljo in čakala na večerni skype pogovor z mojim dragim. Ure kar hitro minevajo, ko se zabavaš, zato je bila tu kmalu polnoč, ko sem se zavila v topel zavetrje svoje postelje in sladko zaspalaaa :)

Danes pa nimam predavanj, zato bom počela čim več neumnosti hehe! Let's get this party starteeeeeed <3

Začetek!

Tako, pa se je začelo... Včeraj sem zopet prišla nazaj v WH, se najedla, stuširala, uredila in odpravila na sprejem novincev na TUM WZW! Ker sva se z Medejo precej ujeli, sva se kar skupaj popokali v predavalnico in bili že na vhodu popolnoma šokirani! Vstopili sva namreč v velik predprostor, napolnjen s stojnicami (za vsako študijsko smer ena), na stojnicah pa pijača in hrana - PIVO, jabolčnik, voda, preste... Ter seveda promocijski material in koristne informacije. Ne morem verjet-prideš na faks in ti delijo zastonj pivo hahahaha! Noro! Kot ugledni študentki sva seveda vzeli le jabolčnik, ki so ga stregli v pol litrskih steklenicah (ja, niso plastenke!) in se odpravili v predavalnico. Mislim, da so se mi usta na široko odprla, ko sem stopila notri, saj je prostor 3x večji od naše najnovejše in največje predavalnice na BF :)) Waaaaaaaaaa kok nororrrrroooooo! Pozdravil nas je Jazz band, nagovor vseh možnih profesorjev, predstojnikov, študentskih funkcionarjev itd... Ker se je vse skupaj odvijalo že 2 uri, so naju z Medejo že precej dajale posledice jabolčnika, zato sva se odpravili na lov za WC-ji :) Ko sva hodili lažje po svetu, sva prišli na idejo, da bi popokali zaloge piva in jabolčnika za potencialne goste, vendar so na žalost že spraznili vse stojnice-scheisse! Ampak, bo že :) Nato sva čakali na Kampusführung, vendar naju je premagala lakota, zato sva šli krstiti menzo! Seveda naju je odgnala predolga vrsta, kar sva izkoristili za okusno solatko v kafetariji, nato pa se peš odpravili v center mesta. Odšli sva z namenom, da kupiva termofor, selotejp in škarje... Vendar sva našli popolno trgovino, kjer sva nakupili čistila, nakit, hrano, kozmetiko, šolske potrebščine in tudi novo potovalko ter obešalo za cunje! Vse to za malo denarja wiiiii! Vendar nisva našli tistega, po kar sva prišli! Zato sva se namenili proti Aldiju, vmes pa se ustavili še v prodajalni tobaka, kjer sva se kot varčni dekleti odločili kupiti najcenejši tobak, rizle in filtre ter se smejali ena drugi ob učenju zvijanja cigaret :) Pot naju je končno pripeljala do Aldija, kjer sva nakupili zdravo hrano (ja, Medeja že počasi čuti moj vpliv zdravega življenja hahaha), vse zbasali v mojo novo potovalko na koleščkih in se (še vedno BREZ termoforja) odpravili proti avtobsu... Takrat sva se spomnili, da sva pozabili glavno stvar, zato sva zavili v DM in koončnoooo našli moj dragi termoforček :) wiiiiii! Sedaj sva imeli vse (razen škarij in selotejpa) in se veselo odpravili proti WH. Tam sva razdelili ulov, nato pa se vsaka po svoje pripravili na zabavo, ki je sledila.

Večer je hitro prišel, ko je Alex potrkal na vrata in spokal babe ven. Odšli smo malce dlje po ulici do lokalnega bara (že ob 19.30). Že od daleč smo zagledali dolgo vrsto mladja, ki je čakalo na vstop. Uspešno smo se jim pridružili in kmalu prišli v lokal. Pri vratih si plačal 5€, dobil krigl in z njim odšel do šanka. Tam pa so ti ves večer brezplačno dolivali pivo, dokler si lahko stal!! Zabava je bila odlična, spoznali sva precej novih ljudi, preplesali pol lokala, na koncu pa zaključili na mizah, skupaj z drugimi odštekanci :) Glasba odlična, pivo še boljše, vzdušje super! Vendar kljub vsemu, so se danes pričela predavanja, zato sem ob 23h začela malce pritiskati za odhod... Kljub težkim korakom Alexa, smo se privlekli do WH, se poslovili z Medejo, nato pa odpeketali k svojim sobam. Seveda so moji dragi cimri želeli oditi še v naš WH bar, vendar so morali iti brez mene, saj sem takoj sladko zaspala...

Danes pa so se pričela predavanja! Groza! Aaaaaaaaa :S Sprva sem bila precej optimistična glede opravljanja 18ih predmetov, sedaj pa se mi zdi vedno bolj misija nemogoče... Imeli smo predmet Biotechnologie der Tiere, kjer je profesorica (zelo prijazna-I like) predstavila teme predmeta, možnost za Praktikum in seminarje. Na koncu ure sem odšla do nje in jo vprašala, če bi mi še enkrat razložila, kaj je točno mislila z vajami, ker je dejansko nisem razumelaaaaaa ŠMRC!!!! Ampak, na srečo, je tudi njej lažje govoriti angleško, saj je večino življenja preživela v tujini, zato sva se kar kmalu ujeli :)

Zamorjena in s slabim občutkom nekje doli v želodcu, sem se odpravila domov, pojedla nekaj na hitro, travmatizirala in se odpravila na drugo predavanje. Ime je tako zakomplicirano, da sploh ne bom pisala, gre se v glavnem o Regelmechanizmen (mehanizmi uravnavanja-hormoni itd). Tam sem srečala še 2 Slovenca, ki sta mi precej olajšala vse skupaj, saj sta mi razložila, da lahko spremenim moj študijski program in vzamem večinoma praktične predmete, saj bom od njih še več odnesla kot od predavanj., točk pa dobiš enako. Tudi za naprej smo se zmenili, da bomo sodelovali, zato se mi je prvotna panika malce polegla, vendar mi še vedno nekje v ozadju skače en palček v glavi in mi ne da miru.. Sedaj sem končno prišla domov, malce pojedla, nameravam pa iti kar v posteljo! Padeš ven iz tega ritma, če nisi dolgo za knjigami... Vem, da me čaka naporno leto, a se bom vsaj naučila sprotnega učenja prvič v življenju, haha!

Wish me luck!!

P.S. Naslednja dva tedna sem v SLO, če kdo želi malce druženja in objem v živo ;) MWA MWA

Free tour :)

Što je danas ljep i sunčaaaaan daaaaan :) To je moto današnjega dneva! Vreme je naravnost čudovito, saj se po Freisingu in münchnu sprehajam le v jopčki in uživam sončne žarke! Zjutraj sem bila kar pridna in se odpravila na oddelek za šport, da mi pripravijo kartico, vendar so me poslali nazaj, saj se je treba prijaviti preko interneta... Zato sem si vzela čas, si skuhala odlično kosilo (hvala mami za paprike), pogledala eno serijo in se odpravila na izlet! Imela sem veliko energije, zato sem se kar peš odpravila od WH do centra (2km), z MP3 v ušesih in nasmehom na ustnicah. Že zjutraj me je namreč razveselil klic iz daljne domovine in mi polepšal dan <3. V centru sem si ogledovala trgovinice malce podrobneje in našla ugodno ponudbo fotografij za dokumente. Za 14€ sem dobila 8 slikic, pa še malce mi jih je obdelal :) Ker pa je videl, da sem zbegana tujka, je bil še ekstremno prijazen in mi naredil eno večjo fotografijo kostenloss iiiiii :) Po prijetnem pogovoru s fotografom sem se namenila še na banko, saj so mi pozabili poslati kreditno kartico! Tudi to sem brez težav uredila, nato pa se odpravila na vlak proti Münchnu. Želela sem namreč na kostenloss Tour de München, zato sem se zmenila s Punch, ki me je že nestrpno čakala na Hbf (glavna železniška postaja). Od tam sva se odpravili na U-bahn in prišli na Marienplatz malo čez 15h. Očitno sva zamudili, ali pa sploh ni bilo tistega ogleda, zato sva bili obe zbegani. Najprej sva se pridružili eni skupini, pa so govorili po nemško, zato sem vprašala ali je to tista tura in so odgovorili, da ne. Vajo sva ponovili še pri dveh skupinah, nato pa izbruhnili v smeh! Punch mi je ponudila tour de Punch, zato sva šli po svoje :) Najprej sva obiskali muzej igrač-simpatična zgradba, kjer si se povzpel po stopnicah in na vsakem nadstropju ogledal igrače iz starih časov! Norooooo :) Bili sva kot dva majhna otroka, saj sva skakali od vitrine do vitrine, slikale medvedke in barbike ter cvilile pred pliškoti :) 

Ko sva tu zaključile slinjenje po igračah, sva se sprehodili po ulicah Münchna... Pot naju je zanesla najprej mimo Erotic shopa, vendar so bili predragi, da bi kaj kupili (sorry dear :P )! Zato sva nadaljevali po stranskih ulicah, se ustavljali pred zlatarnami (prstan 1500€!!!) in se naposled ustavili na tržnici. To je pa pravo doživetje :) Na vsakem koraku stojnica s sadjem, zelenjavo, pripravljenimi jedmi, spominki... Tudi miz za počitek in prigrizek ni manjkalo, nama pa je najbolj v oči padla ribarnicaaaaa. Prodajali so namreč sveže sendviče z ribo, lososom ali škampi! Mmmmmm. Ker so se nama pocedile sline, sva si morali enega nujno privoščiti! Dejansko dobiš surove morske dobrote na listu solate! Okusno in zdravo :)

Po okrepčilu sva se vrnili na glavno šoping ulico, kjer sva si kupili še maline in jagode. To je sedaj moja točka za te sadeže, saj so izredno sladke in poceni! Nazaj na Marienplatz sva prispeli ravno ob polni uri, ko so možiclji v cerkvenem zvoncu pričeli plesati! Iz zvonika se je vila pravljična melodija, lutke pa so se vrtele in pozdravljale občinstvo - awsomeeee! Še vedno pod vtisom sva se odpravili v notranjost cerkve, oziroma na dvorišče, kjer sva poslikali veličastno zgradbo. Tam sta stala tudi dva levčka, ob katerima sva se obvezno morali poslikati :)

Utrujene od dolgega izleta, sva se odpravili nazaj na U-bahn, kjer sva se poslovili. Tako se je moja free tour končala, hahahah! Vendar pa je bila pot domov tudi utrujajoča! Imeli so namreč težave z vlaki, vendar so to tako nerazločno povedali, da ničesar nisem razumela. Preden sem ugotovila, da moram na popolnoma drug konec postaje, je pretekla ena ura čakanja :( Nato pa sem se še zgubila, saj je ta podzemna res ogromna! Pač, ženske :) Končno sem našla svoj vlak, popolnoma natrpan, zasedla sedež, ki je bil na srečo še prazen in se sprostila. Nekaj časa sem še premišljevala ali naj grem zopet peš do WH, vendar ko sem prišla v Freising, se mi je pred očmi narisal avtobus in te ponudbe seveda nisem mogla zavrniti :)

Tako sem prijetno utrujena prišla v svojo toplo sobico, pojedla maline, se parkirala pred računalnik in vam napisala vtise :)

Sedaj pa dovolj za danes in se slišimo naslednjič! Ich gehe jetzt ein bischen zu schlafen... Gutten Nacht meine Freunde mwa mwa