Jooooooj! Sele sedaj vidim, da sem pred skoraj enim letom napisala svojo zadnjo objavo :) Ah lenoba, lenoba! Ne, saj se hecam! Po pravici povedano, pozabila sem ^^
Pa zacnimo na zacetku:
Moje leto 2011 se je koncalo bolj pesimisticno, vendar sem imela ob sebi svojo druzino, ki mi je izredno pomagala (se posebaj moja draga mami) in seveda par izrednih prijateljev! Ampak pustimo to za seboj :)
Vsaka negativna izkusnja prinese nekaj novega - in res je tako! Kakor me vecina pozna, sem izredno trmasta oseba haha! In iz ciste trme sem se odlocila opravljati praktikum v Helmholtz Zentru München :) In seveda je to sprozilo ceeeeeeeeelo vrsto dogodkov, za katere si nikoli ne bi mislila, da se bodo zgodili!
Zacela sem kot obicajna studentka pri Institutut za razvojno genetiko (Institute for Developmental Genetics), kjer sem preucevala razvoj malih ribic (Zebrafish). Moja naloga je bila spariti ribice, pridobiti jajceca in jih injicirati z DNA ali RNA. V 24 urah po injekciji sem ribice nato uporabila za eksperimente, ki so mi pokazali kako je katera nukleinska kislina vplivala na razvoj mozganov. Izreeeeedno zanimivo, vendar tudi naporno - vstajala sem zgodaj, prihajala domov pozno.. Ampak vse to je bila priprava na vecjo sliko :)
Glede na to, da se mi je delo v Helmholtzu zdelo super zanimivo in sem v njem uzivala, sem pricela iskati tudi potenciano zaposlitev za kasneje ali pa pac mesto, kjer bi lahko opravljala Magistersko delo (tistih 6 mesecev, ki jih mora vsak student opraviti v laboratoriju). Po nakljucju sem zasledila oglas za bodoce sodelavce na podrocju "imaging-a" in se nanj prijavila. Kontaktiral me je moj sedanji sef, ki je po nakljucju dober prijatelj moje bivse mentorice hahha! Super! Tako sem pocasi iz ene skupine presedljala v drugo in zacela z novim projektom!
Sploh ne znam izraziti veselja, s katerim to delo opravljam! Projekt je izredno zanimiv, moja skupina je super bombasticna in tudi delovno okolje se je spremenilo na bolje! Moj MSc projekt je del doktorskega projekta moje kolegice. Skupaj delava na karakterizaciji magneticnih celic iz rib (Zebrafish) in sva do sedaj ze kar nekaj nasli! Vsakodnevno se dogajajo eksperimenti kot npr. immunohystochemistry, mikroskopija, sortiranje celic na magnetih razlicne jakosti, parjenje ribic in se marsikaj :) v glavnem - dolgcas mi nikakor ni!
S tem projektom sem sicer zacela ze v Januarju, vendar prejsnji semester se nisem imela opravljenih vseh izpitov in predavanj, zato sem morala s prijavo za MSc prakso pocakati do sedaj.. Ampak je bilo vredno :) 8 mesecev sem torej 8-10 ur dnevno opravljala laboratorijsko delo kot "gost" na institutu, ob petkih pa sem se pridno vozila na predavanja v Freising. Vmes sem se uzivala v prijetni druzbi parih prijateljev in igranju klarineta, drugace pa je bil moj vsakdan vec ali manj usmerjen v Helmholtz.
Vmes sem se 2x preselila, sedaj pa sem na sreco nasla "dokaj ugodno" sobo v mestecu v okolici Minhna. Soba je kar velika, v kleti stare hise, v kateri zivita starejsi zakonski par. Dedek in babica sta super prijazna, razumevajoca in taka velika cukrcka! Klet si delim se z enim studentom (Philipp, 19 let, student fiziike), s katerim se prav fajn razumeva :) deliva si kuhinjo, kopalnico in seveda velik hodnik z mizo za druzenje. Moja soba je dobrih 30 kvadratnih metrov velika in ima cisto vse kar potrebujem :) Od 2 omar, postelje, kavca, jedilne mize, male mizice, mize za ucenje, televizije, nocne omarice in polno polic :) V glavnem - za 420 € na mesec - RAJ :) Da ne omenjam hise in njenega vrta, garaze, prostora za druzenje in se in se! Skratka - zadovoljna, srecna, pa se 20 minut s kolesom prec od laboratorija - odlicno!
Ker seveda zivljenje v Minhnu ni poceni, sem zaradi izteka stipendije morala poiskati dodatno delo.. Prejsnja najemnina me je stala 600€ mesecno, kar ni malo, zato sem ob vikendih pridno hodila v hotel, kjer sem za 9€/uro cistila sobe. Ja, priznam - bila sem sobarica! Ampak za 9 na uro, vkluceno z zajtrkom all you can eat in oddaljenostjo hotela 10 metrov prec od mojega stanovanja... se nisem prav prevec pritozevala :) Je pa delo vsekakor zelo naporno! Tako da ljudje, prosim vas: do sobaric VEDNO imeti spostovanje :))
Ker pa mi je kmalu zacelo primanjkovati energije (7 dni v tednu na delu), sem pocasi zacela razmisljati o selitvi in menjavi sluzbe. Oboje mi je super uspelo! Na zalost je v tem procesu moja draga mala Megi morala zapustiti Nemcijo, vendar vem, da ji pri Nini ni prav nic hudega!
Sedaj sem zaposlena kot natakarica v restavraciji v blizini prostora, ker se letno dogaja Okotberfest :) Ljudje hodijo k nam na pivo po normalni ceni, nato pa se pijani odmajajo na zur. Se ze veselim napitnine, hihihi! Kot se mi v zadnjem casu dogaja, imam tudi sedaj odlicne sefe in se boljse sodelavce :) Sploh ne znam izraziti veselja, s katerim grem na delo - enostavno mi ni vec tezko! Delam z ljudmi (jaaaa, vcasih stranke pojejo vse zivce, ampak je vseeno spica), jem zastonj, delam 1x na teden (sobote) in zasluzim cca 400€ na mesec :) Dovolj, da si pokrijem najemnino in zivim od napitnine (zna biti tudi po 100€ na dan). Tako da se je moje zivljenje koncno umirilo in vrnilo na prave tirnice <3
Vmes me je obiskal tudi moj dragi bratec Karim in pri meni ostal cel mesec :) Imela sva se super fajn! Pametno sva se odpravila na ogled Minhna v najvecjem nalivu, selila sva moje premozenje iz enega stanovanja v drugega, kuhala sva vse mozne zadeve, zazgala par pic in prest in igrala wii! Na kratko povedano - pogresam ga ^^
Vendar kot pravijo - vedno ko se nekje zaprejo vrata, se drugje odpre okno! In res je tako! Spoznala sem par cudovitih ljudi, ki so po vrhu vsega se slovenci hahahaha :) Jernej me je drzal pokonci, ko mi je bilo tezko za rojstni dan (pac biti sam v tuji drzavi, ko nihce od tvojih prijateljev ni poleg, da bi te objel in ti zazelel vse najboljse...), Alex me je peljal na siso, Sasa in Tomaz pa sta mi veckrat delala druzbo, ko sem bila v Freisingu! Pred kratkim pa sem spoznala tudi Tejo, ki cisto po nakljucju dela v sosednji pisarni, hehehe! Si lahko predstavljate - v Helhmholtz centru smo 3 slovenke in vse 3 delamo skorajda skupaj :) Tjaso ze poznate od lani (cel cukrcek), Teja pa je nasa najnovejsa pridobitev, s katero prizivljava super dneve in si krajsava dolgocasne vecere ***
Torej povzetek mojega 5-kilometerskega pisma je: klub globokemu padcu, sem v 10 mesecih spet vzletela :) Imam sluzbo, imam stanovanje, imam super prijatelje, uzivam v stvareh, ki jih pocnem in enostavno sprejemam zivljenje z odprtimi rokami!
Ja, seveda pogresam Slovenijo, svojo druzino, Megi, Nino, Dana in ostale... Vendar mi je tudi Minhen postal blizje kot je kadarkoli bil...
Nimam nicesar vec za dodati, kot: I <3 Germany
Cisto navaden petkov vecer pri meni doma: Philipp, Teja, Bao in jaz
Outfit za moj 24. rojstni dan: koda - 1920!
Moja pikica in jaz na Bozicni vecer pri nas doma <3
Se malo druzenja :)
Minhen v dezju (Sonnenstraße = soncna ulica)
Le eden izmed sobotnih vecerov po 11-urnem delavniku: jaz, ogromen penis in moja dva sodelavca iz restavracije - Michi in Dani :)
Sommerfest v Olympia parku na dela prosti dan :)
Minhen je znan po ogromnih, odlicnih, okusnih, yummy prestah
Seveda brez piva na Bavarskem pac ne gre - after work druzenje s sodelavci in sefom iz laboratorija (proslavljanje odobrenega financiranja nasega projekta wiiiiiiii)
Takole pa se srecujemo Slovenci v Minhnu / Nemciji: pivce, pogovori, druzenje, smeh!
In seveda vsa ponosna: moje ime na nasi pisarni <3
