Piki Poki, work & fun

Grüß Gott

 

Danes sem spala 12 ur, saj sem bila ze kar dolgo v minusu :) Moj vsakdan se suka okoli zgodnjega vstajanja, pridnega dela/razmisljanja/delanja pufrov/eksperimentiranja z Zebrafish/in situ metod.. do vecernega druzenja s prijatelji, fantom, sodelovci na eni izmed zabav nekje (pri meni doma, pri njih doma, karaoke itd).

Vam bom opisala samo zadnja dva vikenda:

1. V soboto, kot vedno, sem delala 11 ur v restavraciji, zasluzila malce napitnine in se zvecer dobila s slovensko druzbo. Tejo in Jerneja so prisli obiskati prijatelji iz Slovenije in seveda se tudi jaz zabavi nisem mogla upreti ;) Srecala sm se z Matevzem (se en simpaticen Slovenec v Minhnu), pocakala sva se Saso in njenega indijskega prijatelja, ter se vsi skupaj odpravili v karaoke bar. Na zalost je bilo vseeeee polno! Ob sanku, vse mize, tudi plesisce :) Morate si predstavljati, da je to majcen bar, vecinoma namenjen za okusanje tajske hrane.. Vendar se vsako soboto prelevi v najbolj prikupen lokal v Minhnu (vsaj po mojem okusu!). Ker pac tokrat nismo imeli srece, smo se odpravili po ulici naprej in se usidrali v Sausalitos. Mehiska restavracija, kjer imajo odlicne koktaile po dokaj ugodni ceni :) S Saso sva se namestili za mizo, si narocili 5ko (5 razlicnih koktailov za 33 €) in se predali ritmom glasbe :) Noro je bilo! Fanta sta se tudi nekaj pogovarjala, vendar se nismo slisali, saj je bila glasba neverjetno glasna! 

Po parih urah smo se odpravili nazaj v karaoke bar in se tam srecali z ostalimi Slovenci. Na zalost so nam sporocili, da je bar odprt le do 2h, namesto do 4h...  Ker smo ze obupali nad tem, da bomo ta vecer peli, smo se zapletli v razlicne pogovore, se smejali in nadvse uzivali. Nato pase nas je DJ usmilil in nam ponudil priloznost petja :)) Bili smo tako veseli, da smo zapeli super duper pesmi in navdusili cel bar :)  Poslovili smo se okoli 3. ure zjutraj in se spokali spat...

Naslednji dan smo se srecali v Olympia parku, kjer smo si ogledali Olympia turm (stolp, kjer imajo rock muzej, cudovit razgled na München ter fensi smensi restavracijo na 180m visine). V 2h letih odkar zivim tukaj se nisem uspela obiskati tega kraja, zato sem se tudi jaz pocutila kot turist in se navdusevala nad vsem moznim :) Na koncu sem si stiskala se 5 centov kovanec za spomin in veselo skakala, kot majhna puncka ^^ Ko smo se poslovili od simpaticnih obiskovalcev, smo se Teja, Jernej in jaz odpravili na kosilo v mehisko restavracijo. Tam smo se, utrujeni od napornega vikenda, okrepcali in se zadovoljni spokali vsak v svoj brlog, se sprostili in pripravili na ponedeljek

  Obisk pivovarne, o kateri lahko preberete v Sasinem blogu :)

 Sausalitos, 5ka, Sasa in jaz

 Slovenski kvartet v Irish pub-u

FitKluuuuuuuuuuuub :))

 

2. Zopet sobota :) Oziroma ne - zacelo se je ze v petek :P Pri mojem fantu in Teji doma (ja, cimra sta), sva z Danijem organizirala sushi vecer. Ker sva oba navdusenca te japonske poslastice in oba rada eksperimentirava, sva kupila polno zanimivih stvari, ki smo jih kasneje uporabili v nasih zvitkih. Povabila sva 3 parcke, nato pa smo vsi skupaj priceli pripravljati stvari, rezati sadje in zelenjavo, ribo in meso... Vmes sem tudi naucila novoprisleke kako se zvija sushi in pri tem smo se tako zabavali, da je bilo stanovanje polno smeha :) Po sake-ju, 2 steklenicah vina in okusnem sushiju, sem se poslovila od gostov in odsla v dezelo sanj.. Na zalost sem morala v soboto zopet na delo!

To pa sploh ni bilo tako enostavno, kot se mi je v petek zvecer zdelo! Vstala sem s tezavo, se komaj prebila do zajtrka in nato (hvala Herbalife!) s polno mero energije odvihrala na delo! Na zalost mi je ucinek super hranilnega zajtrka ob 13h ze izpuhtel, zato sem morala nadaljevati s cajem in kavo, da sem se lahko rpebila skozi dan! Seveda do 20h ni bilo ravno enostavno.. Vendar pa sem se na koncu stusirala in se lepo oblekla, namazala ter se odpravila na naso bozicno zabavo :)) Cudezno se mi je energija povrnila ze ko sem zaslisala prve ritme glasbe hihihi! Na koncu se je vecer razvil tako zivahno, da sem ob 3h ze bila na poti domov, saj enostavno nisem zmogla vec plesati :))

V nedeljo zjutraj sem zelela malce dlje posmrcati, pa se mi je mudilo na Herbalife Infotag, kjer sta bila dva super karizmaticna govornika! Z nami sta delila svoje znanje in izkusnje ter nas nasmejala in napolnila z novo energijo! Spoznala sem tudi par novih ljudi in se polna dobre volje odpeljala nazaj domov. Zvecer, po okusni vecerji, sva s Tejo vzeli Danijev avto in se po babje odpravili po 2 omari, ki jih je Teja koncno uspela kupiti za svojo sobo. Bila je prav zanimiva pustolovscina in na koncu sva bili obe super veseli. Seveda pa je vse to dogajanje povzrocilo, da sem zaspala zopet okoli polnoci...Zato sem danes - ob 7h zjutraj - ko je moja budilka glasno zvonila in se ni in ni vdala... le nejevoljno zajamrala, ugasnila alarm in se obrnila na drugo stran!

ZzzzzZzzzzZzzzzZzzz :))

 

Sushi vecer <3

 

 Vendar pa sem, kot se za pridno studentko spodobi, sedaj ze opravila veliko obveznosti na delu :) Trenutno bom koncala eksperiment, se vsedla na avtobus in se odpeljala k svojemu novemu trenerju (vec o tem napisem drugic)

 

Cudovit vecer zelim vsem in ne pozabite - zivljenje je tezko, vendar kratko in sladko ^^

 

LUPCKAAAA <3   

I luv Germany

Jooooooj! Sele sedaj vidim, da sem pred skoraj enim letom napisala svojo zadnjo objavo :) Ah lenoba, lenoba! Ne, saj se hecam! Po pravici povedano, pozabila sem ^^

Pa zacnimo na zacetku:

Moje leto 2011 se je koncalo bolj pesimisticno, vendar sem imela ob sebi svojo druzino, ki mi je izredno pomagala (se posebaj moja draga mami) in seveda par izrednih prijateljev! Ampak pustimo to za seboj :)
Vsaka negativna izkusnja prinese nekaj novega - in res je tako! Kakor me vecina pozna, sem izredno trmasta oseba haha! In iz ciste trme sem se odlocila opravljati praktikum v Helmholtz Zentru München :) In seveda je to sprozilo ceeeeeeeeelo vrsto dogodkov, za katere si nikoli ne bi mislila, da se bodo zgodili!

Zacela sem kot obicajna studentka pri Institutut za razvojno genetiko (Institute for Developmental Genetics), kjer sem preucevala razvoj malih ribic (Zebrafish). Moja naloga je bila spariti ribice, pridobiti jajceca in jih injicirati z DNA ali RNA. V 24 urah po injekciji sem ribice nato uporabila za eksperimente, ki so mi pokazali kako je katera nukleinska kislina vplivala na razvoj mozganov. Izreeeeedno zanimivo, vendar tudi naporno - vstajala sem zgodaj, prihajala domov pozno.. Ampak vse to je bila priprava na vecjo sliko :)

Glede na to, da se mi je delo v Helmholtzu zdelo super zanimivo in sem v njem uzivala, sem pricela iskati tudi potenciano zaposlitev za kasneje ali pa pac mesto, kjer bi lahko opravljala Magistersko delo (tistih 6 mesecev, ki jih mora vsak student opraviti v laboratoriju). Po nakljucju sem zasledila oglas za bodoce sodelavce na podrocju "imaging-a" in se nanj prijavila. Kontaktiral me je moj sedanji sef, ki je po nakljucju dober prijatelj moje bivse mentorice hahha! Super! Tako sem pocasi iz ene skupine presedljala v drugo in zacela z novim projektom!
Sploh ne znam izraziti veselja, s katerim to delo opravljam! Projekt je izredno zanimiv, moja skupina je super bombasticna in tudi delovno okolje se je spremenilo na bolje! Moj MSc projekt je del doktorskega projekta moje kolegice. Skupaj delava na karakterizaciji magneticnih celic iz rib (Zebrafish) in sva do sedaj ze kar nekaj nasli! Vsakodnevno se dogajajo eksperimenti kot npr. immunohystochemistry, mikroskopija, sortiranje celic na magnetih razlicne jakosti, parjenje ribic in se marsikaj :) v glavnem - dolgcas mi nikakor ni!

S tem projektom sem sicer zacela ze v Januarju, vendar prejsnji semester se nisem imela opravljenih vseh izpitov in predavanj, zato sem morala s prijavo za MSc prakso pocakati do sedaj.. Ampak je bilo vredno :) 8 mesecev sem torej 8-10 ur dnevno opravljala laboratorijsko delo kot "gost" na institutu, ob petkih pa sem se pridno vozila na predavanja v Freising. Vmes sem se uzivala v prijetni druzbi parih prijateljev in igranju klarineta, drugace pa je bil moj vsakdan vec ali manj usmerjen v Helmholtz.
Vmes sem se 2x preselila, sedaj pa sem na sreco nasla "dokaj ugodno" sobo v mestecu v okolici Minhna. Soba je kar velika, v kleti stare hise, v kateri zivita starejsi zakonski par. Dedek in babica sta super prijazna, razumevajoca in taka velika cukrcka! Klet si delim se z enim studentom (Philipp, 19 let, student fiziike), s katerim se prav fajn razumeva :) deliva si kuhinjo, kopalnico in seveda velik hodnik z mizo za druzenje. Moja soba je dobrih 30 kvadratnih metrov velika in ima cisto vse kar potrebujem :) Od 2 omar, postelje, kavca, jedilne mize, male mizice, mize za ucenje, televizije, nocne omarice in polno polic :) V glavnem - za 420 € na mesec - RAJ :) Da ne omenjam hise in njenega vrta, garaze, prostora za druzenje in se in se! Skratka - zadovoljna, srecna, pa se 20 minut s kolesom prec od laboratorija - odlicno!

Ker seveda zivljenje v Minhnu ni poceni, sem zaradi izteka stipendije morala poiskati dodatno delo.. Prejsnja najemnina me je stala 600€ mesecno, kar ni malo, zato sem ob vikendih pridno hodila v hotel, kjer sem za 9€/uro cistila sobe. Ja, priznam - bila sem sobarica! Ampak za 9 na uro, vkluceno z zajtrkom all you can eat in oddaljenostjo hotela 10 metrov prec od mojega stanovanja... se nisem prav prevec pritozevala :) Je pa delo vsekakor zelo naporno! Tako da ljudje, prosim vas: do sobaric VEDNO imeti spostovanje :))
Ker pa mi je kmalu zacelo primanjkovati energije (7 dni v tednu na delu), sem pocasi zacela razmisljati o selitvi in menjavi sluzbe. Oboje mi je super uspelo! Na zalost je v tem procesu moja draga mala Megi morala zapustiti Nemcijo, vendar vem, da ji pri Nini ni prav nic hudega!
Sedaj sem zaposlena kot natakarica v restavraciji v blizini prostora, ker se letno dogaja Okotberfest :) Ljudje hodijo k nam na pivo po normalni ceni, nato pa se pijani odmajajo na zur. Se ze veselim napitnine, hihihi! Kot se mi v zadnjem casu dogaja, imam tudi sedaj odlicne sefe in se boljse sodelavce :) Sploh ne znam izraziti veselja, s katerim grem na delo - enostavno mi ni vec tezko! Delam z ljudmi (jaaaa, vcasih stranke pojejo vse zivce, ampak je vseeno spica), jem zastonj, delam 1x na teden (sobote) in zasluzim cca 400€ na mesec :) Dovolj, da si pokrijem najemnino in zivim od napitnine (zna biti tudi po 100€ na dan). Tako da se je moje zivljenje koncno umirilo in vrnilo na prave tirnice <3

Vmes me je obiskal tudi moj dragi bratec Karim in pri meni ostal cel mesec :) Imela sva se super fajn! Pametno sva se odpravila na ogled Minhna v najvecjem nalivu, selila sva moje premozenje iz enega stanovanja v drugega, kuhala sva vse mozne zadeve, zazgala par pic in prest in igrala wii! Na kratko povedano - pogresam ga ^^
Vendar kot pravijo - vedno ko se nekje zaprejo vrata, se drugje odpre okno! In res je tako! Spoznala sem par cudovitih ljudi, ki so po vrhu vsega se slovenci hahahaha :) Jernej me je drzal pokonci, ko mi je bilo tezko za rojstni dan (pac biti sam v tuji drzavi, ko nihce od tvojih prijateljev ni poleg, da bi te objel in ti zazelel vse najboljse...), Alex me je peljal na siso, Sasa in Tomaz pa sta mi veckrat delala druzbo, ko sem bila v Freisingu! Pred kratkim pa sem spoznala tudi Tejo, ki cisto po nakljucju dela v sosednji pisarni, hehehe! Si lahko predstavljate - v Helhmholtz centru smo 3 slovenke in vse 3 delamo skorajda skupaj :) Tjaso ze poznate od lani (cel cukrcek), Teja pa je nasa najnovejsa pridobitev, s katero prizivljava super dneve in si krajsava dolgocasne vecere ***

Torej povzetek mojega 5-kilometerskega pisma je: klub globokemu padcu, sem v 10 mesecih spet vzletela :) Imam sluzbo, imam stanovanje, imam super prijatelje, uzivam v stvareh, ki jih pocnem in enostavno sprejemam zivljenje z odprtimi rokami!
Ja, seveda pogresam Slovenijo, svojo druzino, Megi, Nino, Dana in ostale... Vendar mi je tudi Minhen postal blizje kot je kadarkoli bil...

Nimam nicesar vec za dodati, kot: I <3 Germany

Cisto navaden petkov vecer pri meni doma: Philipp, Teja, Bao in jaz

Outfit za moj 24. rojstni dan: koda - 1920!

 Moja pikica in jaz na Bozicni vecer pri nas doma <3

Se malo druzenja :)

Minhen v dezju (Sonnenstraße = soncna ulica)

Le eden izmed sobotnih vecerov po 11-urnem delavniku: jaz, ogromen penis in moja dva sodelavca iz restavracije - Michi in Dani :)

Sommerfest v Olympia parku na dela prosti dan :)

Minhen je znan po ogromnih, odlicnih, okusnih, yummy prestah

Seveda brez piva na Bavarskem pac ne gre - after work druzenje s sodelavci in sefom iz laboratorija (proslavljanje odobrenega financiranja nasega projekta wiiiiiiii)

 Takole pa se srecujemo Slovenci v Minhnu / Nemciji: pivce, pogovori, druzenje, smeh!

In seveda vsa ponosna: moje ime na nasi pisarni <3