četrtek, 21. oktober 2010

Sprejem pri županu

Vsak dan sem bolj vesela, da me je pot pripeljala do tega lepega mesteca :) Ker sem z Gorenjske, sem (po pregovoru) škrta, zato mi vedno prav pride kakšna zastonj zadevica, haha!
Zjutraj sem se lepo počasi uredila, začela dan z zdravim zajtrkom in se odpravila (že petič) gor po hribu z namenom, da končno dobim športno izkaznico! Na srečo mi je uspelo in sedaj bom hodila svojo ritko razmigavat vsaj dvakrat na teden za 7,5€ na semester wiiiiii! Love it! Vmes sem zavila še na dekanat, kjer sem prevzela karto za dogodek pri županu in tam srečala še Medejo, ki je bila prav tako po opravkih. Skupaj sva se odpravili po hribčku navzdol in zavili proti menzi, saj sva si zaželeli malce kofeina :) Med potjo tja naju je presenetila skupina ljudi, ki so delili zastonj vrečke z vsebino: reklamacijski material, obesek za ključe, dve vrečkici bombončkov, mini red bull, jabolčnik in pivo v steklenici, polno bonov za free koffe in še marsikaj :) Ne moreš verjeti! S polnimi rokami sva se odpravili v menzo, si privoščili kavico, malce poklepetali, nato pa se odpravili vsaka v svoj dom z namenom da nekaj pojeva. Vendar jaz nisem imela sreče, saj je moj cimer na vsak način želel, da grem z njim v menzo po kosilo. Ker sem imela dovolj časa, sem se mu pridružila, vmes pa še spoznala sistem hranjenja tam :) Hitro sva dobila njegovo porcijo, se odpravila domov, kjer sem si sama pripravila okusno kosilce, nato pa se odločila, da bova med hranjenjem gledala komedijanta na youtubu :) http://www.youtube.com/watch?v=_I226Sfgs0s potem si poiščite še del 2 in 3! Noro smešno hehe!
Po polni vreči smeha, sem Alexa napodila iz sobe, saj sem si želela malo časa le zase, zato sem se počila na posteljo in uživala v seriji Supernatural in pogovoru preko Skypa, FB in še kaj :)
Ob 16h je prišla Medeja, s katero sva pogledali še eno serijo Supernatural, nato pa se uredili in odpravili v mesto. Tam smo imeli voden ogled Freisinga po delih, ki jih še nisem odkrila. Mestece je res prekrasno, polno hribčkov v starem delu centra, ravnine proti kampusu, luštnih majhnih hišk, veličastnih cerkev in muzejev! Tudi zanimivo zgodovino imajo, vendar ko ti zmrzujejo tačke, se bolj malo koncentriraš na razlago... Komaj sva pričakali konec ogleda, se namestili v topli mestni hiši in opazili, da imajo na voljo zastonj jogurte in namaze :) Seveda sva si takoj postregli in se udobno namestili na stolčke. Kmalu so se nama pridružili še drugi iz mojega WH, sledila pa je seveda zabavna debata. Nestrpno smo pričakovali konec govorov, ko pa je ta trenutek nastopil, so odprli vrata in nas spustili na lov za žemljicami s hrenovko in sirom ter brezplačnim pivom, vodo, sokovi. Enostavno nisem mogla verjeti, da vse to doživljam, saj kaj takega pri nas nikakor ni, razen če si študentski funkcionar (pa še potem se ti ne da iti, saj si sam med samimi uslužbenci fakultete)! Tako, da lahko uradno razglasim, da obožujem Freising in TUM :))
Domov sem se kmalu odpravila in kar sama, saj mi nekako ne paše preveč ponočevanja, zato sem vzela pot pod noge in se peš sprehodila iz centra do WH, se udobno namestila v svojo toplo posteljo in čakala na večerni skype pogovor z mojim dragim. Ure kar hitro minevajo, ko se zabavaš, zato je bila tu kmalu polnoč, ko sem se zavila v topel zavetrje svoje postelje in sladko zaspalaaa :)

Danes pa nimam predavanj, zato bom počela čim več neumnosti hehe! Let's get this party starteeeeeed <3

torek, 19. oktober 2010

Začetek!

Tako, pa se je začelo... Včeraj sem zopet prišla nazaj v WH, se najedla, stuširala, uredila in odpravila na sprejem novincev na TUM WZW! Ker sva se z Medejo precej ujeli, sva se kar skupaj popokali v predavalnico in bili že na vhodu popolnoma šokirani! Vstopili sva namreč v velik predprostor, napolnjen s stojnicami (za vsako študijsko smer ena), na stojnicah pa pijača in hrana - PIVO, jabolčnik, voda, preste... Ter seveda promocijski material in koristne informacije. Ne morem verjet-prideš na faks in ti delijo zastonj pivo hahahaha! Noro! Kot ugledni študentki sva seveda vzeli le jabolčnik, ki so ga stregli v pol litrskih steklenicah (ja, niso plastenke!) in se odpravili v predavalnico. Mislim, da so se mi usta na široko odprla, ko sem stopila notri, saj je prostor 3x večji od naše najnovejše in največje predavalnice na BF :)) Waaaaaaaaaa kok nororrrrroooooo! Pozdravil nas je Jazz band, nagovor vseh možnih profesorjev, predstojnikov, študentskih funkcionarjev itd... Ker se je vse skupaj odvijalo že 2 uri, so naju z Medejo že precej dajale posledice jabolčnika, zato sva se odpravili na lov za WC-ji :) Ko sva hodili lažje po svetu, sva prišli na idejo, da bi popokali zaloge piva in jabolčnika za potencialne goste, vendar so na žalost že spraznili vse stojnice-scheisse! Ampak, bo že :) Nato sva čakali na Kampusführung, vendar naju je premagala lakota, zato sva šli krstiti menzo! Seveda naju je odgnala predolga vrsta, kar sva izkoristili za okusno solatko v kafetariji, nato pa se peš odpravili v center mesta. Odšli sva z namenom, da kupiva termofor, selotejp in škarje... Vendar sva našli popolno trgovino, kjer sva nakupili čistila, nakit, hrano, kozmetiko, šolske potrebščine in tudi novo potovalko ter obešalo za cunje! Vse to za malo denarja wiiiii! Vendar nisva našli tistega, po kar sva prišli! Zato sva se namenili proti Aldiju, vmes pa se ustavili še v prodajalni tobaka, kjer sva se kot varčni dekleti odločili kupiti najcenejši tobak, rizle in filtre ter se smejali ena drugi ob učenju zvijanja cigaret :) Pot naju je končno pripeljala do Aldija, kjer sva nakupili zdravo hrano (ja, Medeja že počasi čuti moj vpliv zdravega življenja hahaha), vse zbasali v mojo novo potovalko na koleščkih in se (še vedno BREZ termoforja) odpravili proti avtobsu... Takrat sva se spomnili, da sva pozabili glavno stvar, zato sva zavili v DM in koončnoooo našli moj dragi termoforček :) wiiiiii! Sedaj sva imeli vse (razen škarij in selotejpa) in se veselo odpravili proti WH. Tam sva razdelili ulov, nato pa se vsaka po svoje pripravili na zabavo, ki je sledila.
Večer je hitro prišel, ko je Alex potrkal na vrata in spokal babe ven. Odšli smo malce dlje po ulici do lokalnega bara (že ob 19.30). Že od daleč smo zagledali dolgo vrsto mladja, ki je čakalo na vstop. Uspešno smo se jim pridružili in kmalu prišli v lokal. Pri vratih si plačal 5€, dobil krigl in z njim odšel do šanka. Tam pa so ti ves večer brezplačno dolivali pivo, dokler si lahko stal!! Zabava je bila odlična, spoznali sva precej novih ljudi, preplesali pol lokala, na koncu pa zaključili na mizah, skupaj z drugimi odštekanci :) Glasba odlična, pivo še boljše, vzdušje super! Vendar kljub vsemu, so se danes pričela predavanja, zato sem ob 23h začela malce pritiskati za odhod... Kljub težkim korakom Alexa, smo se privlekli do WH, se poslovili z Medejo, nato pa odpeketali k svojim sobam. Seveda so moji dragi cimri želeli oditi še v naš WH bar, vendar so morali iti brez mene, saj sem takoj sladko zaspala...
Danes pa so se pričela predavanja! Groza! Aaaaaaaaa :S Sprva sem bila precej optimistična glede opravljanja 18ih predmetov, sedaj pa se mi zdi vedno bolj misija nemogoče... Imeli smo predmet Biotechnologie der Tiere, kjer je profesorica (zelo prijazna-I like) predstavila teme predmeta, možnost za Praktikum in seminarje. Na koncu ure sem odšla do nje in jo vprašala, če bi mi še enkrat razložila, kaj je točno mislila z vajami, ker je dejansko nisem razumelaaaaaa ŠMRC!!!! Ampak, na srečo, je tudi njej lažje govoriti angleško, saj je večino življenja preživela v tujini, zato sva se kar kmalu ujeli :)
Zamorjena in s slabim občutkom nekje doli v želodcu, sem se odpravila domov, pojedla nekaj na hitro, travmatizirala in se odpravila na drugo predavanje. Ime je tako zakomplicirano, da sploh ne bom pisala, gre se v glavnem o Regelmechanizmen (mehanizmi uravnavanja-hormoni itd). Tam sem srečala še 2 Slovenca, ki sta mi precej olajšala vse skupaj, saj sta mi razložila, da lahko spremenim moj študijski program in vzamem večinoma praktične predmete, saj bom od njih še več odnesla kot od predavanj., točk pa dobiš enako. Tudi za naprej smo se zmenili, da bomo sodelovali, zato se mi je prvotna panika malce polegla, vendar mi še vedno nekje v ozadju skače en palček v glavi in mi ne da miru.. Sedaj sem končno prišla domov, malce pojedla, nameravam pa iti kar v posteljo! Padeš ven iz tega ritma, če nisi dolgo za knjigami... Vem, da me čaka naporno leto, a se bom vsaj naučila sprotnega učenja prvič v življenju, haha!

Wish me luck!!


P.S. Naslednja dva tedna sem v SLO, če kdo želi malce druženja in objem v živo ;) MWA MWA

torek, 12. oktober 2010

Free tour :)

Što je danas ljep i sunčaaaaan daaaaan :) To je moto današnjega dneva! Vreme je naravnost čudovito, saj se po Freisingu in münchnu sprehajam le v jopčki in uživam sončne žarke! Zjutraj sem bila kar pridna in se odpravila na oddelek za šport, da mi pripravijo kartico, vendar so me poslali nazaj, saj se je treba prijaviti preko interneta... Zato sem si vzela čas, si skuhala odlično kosilo (hvala mami za paprike), pogledala eno serijo in se odpravila na izlet! Imela sem veliko energije, zato sem se kar peš odpravila od WH do centra (2km), z MP3 v ušesih in nasmehom na ustnicah. Že zjutraj me je namreč razveselil klic iz daljne domovine in mi polepšal dan <3. V centru sem si ogledovala trgovinice malce podrobneje in našla ugodno ponudbo fotografij za dokumente. Za 14€ sem dobila 8 slikic, pa še malce mi jih je obdelal :) Ker pa je videl, da sem zbegana tujka, je bil še ekstremno prijazen in mi naredil eno večjo fotografijo kostenloss iiiiii :) Po prijetnem pogovoru s fotografom sem se namenila še na banko, saj so mi pozabili poslati kreditno kartico! Tudi to sem brez težav uredila, nato pa se odpravila na vlak proti Münchnu. Želela sem namreč na kostenloss Tour de München, zato sem se zmenila s Punch, ki me je že nestrpno čakala na Hbf (glavna železniška postaja). Od tam sva se odpravili na U-bahn in prišli na Marienplatz malo čez 15h. Očitno sva zamudili, ali pa sploh ni bilo tistega ogleda, zato sva bili obe zbegani. Najprej sva se pridružili eni skupini, pa so govorili po nemško, zato sem vprašala ali je to tista tura in so odgovorili, da ne. Vajo sva ponovili še pri dveh skupinah, nato pa izbruhnili v smeh! Punch mi je ponudila tour de Punch, zato sva šli po svoje :) Najprej sva obiskali muzej igrač-simpatična zgradba, kjer si se povzpel po stopnicah in na vsakem nadstropju ogledal igrače iz starih časov! Norooooo :) Bili sva kot dva majhna otroka, saj sva skakali od vitrine do vitrine, slikale medvedke in barbike ter cvilile pred pliškoti :) 
Ko sva tu zaključile slinjenje po igračah, sva se sprehodili po ulicah Münchna... Pot naju je zanesla najprej mimo Erotic shopa, vendar so bili predragi, da bi kaj kupili (sorry dear :P )! Zato sva nadaljevali po stranskih ulicah, se ustavljali pred zlatarnami (prstan 1500€!!!) in se naposled ustavili na tržnici. To je pa pravo doživetje :) Na vsakem koraku stojnica s sadjem, zelenjavo, pripravljenimi jedmi, spominki... Tudi miz za počitek in prigrizek ni manjkalo, nama pa je najbolj v oči padla ribarnicaaaaa. Prodajali so namreč sveže sendviče z ribo, lososom ali škampi! Mmmmmm. Ker so se nama pocedile sline, sva si morali enega nujno privoščiti! Dejansko dobiš surove morske dobrote na listu solate! Okusno in zdravo :)
Po okrepčilu sva se vrnili na glavno šoping ulico, kjer sva si kupili še maline in jagode. To je sedaj moja točka za te sadeže, saj so izredno sladke in poceni! Nazaj na Marienplatz sva prispeli ravno ob polni uri, ko so možiclji v cerkvenem zvoncu pričeli plesati! Iz zvonika se je vila pravljična melodija, lutke pa so se vrtele in pozdravljale občinstvo - awsomeeee! Še vedno pod vtisom sva se odpravili v notranjost cerkve, oziroma na dvorišče, kjer sva poslikali veličastno zgradbo. Tam sta stala tudi dva levčka, ob katerima sva se obvezno morali poslikati :)
Utrujene od dolgega izleta, sva se odpravili nazaj na U-bahn, kjer sva se poslovili. Tako se je moja free tour končala, hahahah! Vendar pa je bila pot domov tudi utrujajoča! Imeli so namreč težave z vlaki, vendar so to tako nerazločno povedali, da ničesar nisem razumela. Preden sem ugotovila, da moram na popolnoma drug konec postaje, je pretekla ena ura čakanja :( Nato pa sem se še zgubila, saj je ta podzemna res ogromna! Pač, ženske :) Končno sem našla svoj vlak, popolnoma natrpan, zasedla sedež, ki je bil na srečo še prazen in se sprostila. Nekaj časa sem še premišljevala ali naj grem zopet peš do WH, vendar ko sem prišla v Freising, se mi je pred očmi narisal avtobus in te ponudbe seveda nisem mogla zavrniti :)
Tako sem prijetno utrujena prišla v svojo toplo sobico, pojedla maline, se parkirala pred računalnik in vam napisala vtise :)
Sedaj pa dovolj za danes in se slišimo naslednjič! Ich gehe jetzt ein bischen zu schlafen... Gutten Nacht meine Freunde mwa mwa

















































ponedeljek, 11. oktober 2010

Dolg dan

Danes pa priznam, da sem precej zmučena! Imela sem prekrasen vikend z mojim dragim, obiskala sem tudi družino in jih vse obdarila z malenkostmi. Vendar, da opozorim študentke, ki so v podobni situaciji, kot jaz - NE HODITE DOMOV :) Čakala me je ogromna vreča s hrano, konzervami, pripomočki, v glavnem vsem, kar potrebujem! Saj sem izredno hvaležna moji dragi mamici za crkljanje, vedar se mi je skoraj rama izpahnila, ko sem stvari preložila v torbo in nosila na eni rami! Poleg tega pa še kovček (tudi precej kg), torbica in vrečka! Baaaaaah - sm se natrenirala :) Vendar vse to lepo izgine, ko še vedno pod vtisom Benetk in Gorenjske prispem v svojo sobico, kjer me pozdravi moja draga postelja! Najprej sem uredila par stvari, nato pa sem se brez moči ulegla in za 2 uri zaspala... Ne me vprašat, kaj sem sanjala, ker se nikakor ne spomnim, haha!
Po kratkem oddihu sem vstala in se odločila pospraviti vse stvari, ki sem jih prinesla s seboj. To mi je vzelo kar precej časa, zato sem ga skrajšala pri kosilu. Na srečo mi je mami spakirala sarmice, stara mama pa stročji fižol in sem imela sarmo s solato :)) Mmmmmm - hvala babe moje <3
Kar na hitro sem popokala vse vase, nato pa se oblekla in skočila čez cesto, kjer smo se dobili za ogled Kampusa. Bilo nas je okoli 15 študentov, vsi Erasmusovci, ki smo radovedno ogledovali infrastrukturo naše bodoče fakultete. Dobili smo se pred knjižnico, kjer smo izvedeli, da ne glede na to ali imajo knjigo, ki jo želiš ali ne, jo lahko naročiš in jo bodo dobili v kratkem času - how cool is that?!? Nadaljevali smo proti menzi, ki ima tudi super sistem. Na študentsko izkaznico naložiš denar (avtomat je tam v menzi), na TV ekranu preveriš meni, ki ti ustreza in se postaviš v vrsto. Cena obroka se giblje od 1-3€. Imaš pa na voljo F (Feischloss), S (Shweinfleisch) in R (Rhinnfleich-govedina) vrsto obroka. Tako, da je res vsem okusom zadoščeno! Odlično je tudi poskrbljeno za študente, ki nimajo lastnega računalnika - obstajajo t.i. IT Zimmer, kjer je polno računalnikov, ki jih po registraciji v pisarni lahko uporabljaš. Če pa si želiš laptopa, pa tu ga tudi po ugodni ceni za 2-3 mesece posodijo! That's also cool :P 
Ves čas našega ogleda nas je spremljal čudovit sonček, ki je še bolj poudaril urejenost okolice-kot da bi se sprehajala v parku, pa so se hiške pomotoma znašle tam :) Naš ogled smo nadaljevali po hribu navzgor na Weihenstephanerberg, kjer sem sicer že bila, ampak sem se pridružila še ostalim. Med hojo sem ugotovila, da je v družbi tudi en izmed študentov z Biotehniške fakultete (KA), s katerim sva si na hitro izmenjala izkušnje, nato pa poslušala naprej. In enkrat vmes, me Gašper pokliče in pove, da je med nami še en BF-jevc (ŽT), tako da smo kar trije Slovenčki v Freisingu trenutno. Sicer sem izvedela, da prideta še 2 BTH na BSc program, saj me neutrudno sprašujejo za informacije!!! Kdo je pa meni pomagal s tem??? Aaaaaaa - torej jaz moram vse sama, drugi pa pač MENE vprašajo....Grrrr :) Ne, saj nisem jezna, ampak večinoma je res tako... Pa naj končam z jamranjem - popoldne sem preživela v svoji sobi, kjer sem končno uredila pomembne papirje (še vedno čakam na bančno kartico!!) in se lotila iskanja predmetov na TUMonline. Našla sem jih 8, torej mi jih 10 še preostane... Ampak tudi 8 v enem semestru jih bo čisto dovolj hehehe :) Trenutno se bom lotila tega, kasneje pa še ostalih. Glede na to, da se odpravljam na misijo Unmöglich, imam trenutno polno poguma (brez spodbude pa tudi ne bi šlo, hvalaaaaaaa)! Z iskanjem sem končala šele sedaj, tako da imam kvadratne oči in jih grem še malo navaditi na računalnik - Star Wars kličejooooo tam tadada tam taaaam tam tadaaaaa tam taaaaam tam tada taaaaaaaaaaaaaaaaaaaam! 

May the force be with you, my friends!


 Pot do menze


 Najhušejše predavalnice :)



 Knjižnica

 Moj študentski dom :)


Razgled z vrha hriba, kjer so bili tudi brižinski spomeniki ;)